Nobelovo nagrado za fiziko so si razdelili trije znanstveniki, ki so prišli do revolucionarnega odkritja o vesolju. Foto: Reuters
Nobelovo nagrado za fiziko so si razdelili trije znanstveniki, ki so prišli do revolucionarnega odkritja o vesolju. Foto: Reuters
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada za fiziko je druga v vrsti nagrad, ki jih podelijo vsako leto. Foto: EPA

"Znanstveniki so preučili na desetine eksplozij zvezd, ki jih imenujemo tudi supernove, in odkrili, da se vesolje širi s trajno pospešeno hitrostjo," so v obrazložitvi nagrade zapisali pri kraljevi švedski akademiji znanosti. "Odkritje je popolno presenečenje, tudi za same znanstvenike, in je spremenilo človekovo razumevanje vesolja" so še dodali na razglasitvi nagrade v Stockholmu.

"Že stoletje je znano, da se vesolje od velikega poka pred 14 milijardami let širi, vendar pa je to odkritje osupljivo. Če se bo hitrost širjenja še povečevala, bo vesolje končalo v ledu," je zapisala švedska akademija.

Širjenje vesolja se pospešuje
Preboj se je zgodil leta 1998, ko sta raziskovalni skupini, ki sta jih vodila Perlmutter in Schmidt ob sodelovanju Riessa, ločeno prišli do istega osupljivega sklepa, da se širjenje vesolja hitro pospešuje. Odkrili so več kot 50 oddaljenih supernov, katerih svetloba je bila šibkejša od pričakovane, kar je znak pospešenega širjenja vesolja.

"Svetu smo morali sporočiti, da smo dobili nore rezultate, da se vesolje pospešeno širi," je na novinarski konferenci po razglasitvi nagrade po telefonu svoje občutke ob odkritju pojasnil Schmidt in dodal, da so bili prestrašeni ter da so mislili, da so nori.

Perlmutterju polovica nagrade, drugima dvema polovica
52-letni Perlmutter vodi projekt supernov na univerzi Berkeley, 44-letni Schmidt je vodja raziskovalne skupine za supernove na univerzi v avstralskem Weston Creeku, 42-letni Riess pa je profesor astronomije na univerzi John Hopkins in na institutu za vesolje v Baltimoru.

Ameriški znanstvenik Perlmutter bo dobil polovico nagrade, ki znaša 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov), drugo polovico pa si bosta razdelila prav tako Avstralec Schmidt in Američan Riess.

Lani sta Nobelovo nagrado za fiziko prejela Andre Geim in Konstantin Novoselow z univerze v Manchestru v Veliki Britaniji za poskuse z dvodimenzionalnim materialom grafenom, ki zaradi svojih lastnosti velja za čudežni material.

Nagrado za medicino prejeli trije imunologi
V ponedeljek je Nobelov odbor podelili prvo v vrsti Nobelovih nagrad, za medicino, ki so jo za svoje dosežke na področju imunologije prejeli Bruce Beutler, Jules Hoffmann in Ralph Steinman. Znanstveniki so odkrili nekatere skrivnosti delovanja človeškega imunskega sistema in tako omogočili revolucijo v razumevanju tega sistema, saj so odkrili ključna načela za njegovo okrevanje in boj proti bakterijam.

Beutler in Hoffmann sta odkrila receptor beljakovin, ki lahko prepozna mikroorganizme, ki napadajo telo, in ki aktivirajo "prirojeno odpornost", kar je prvi korak pri imunskem odzivu, Steinman pa je odkril dendritične celice imunskega sistema in njihovo edinstveno sposobnost za aktiviranje in uravnavanje adaptivne imunosti, poznejše faze imunskega odziva, v kateri se mikroorganizmi izločajo iz telesa. 68-letni Steinmann je prejšnji teden umrl zaradi raka na trebušni slinavki.

Teden Nobelovih nagrad
Nobelove nagrade bodo podeljevali ves teden. V sredo bo tako švedska akademija objavila ime dobitnika nagrade za kemijo, v četrtek naj bi razglasili dobitnika nagrade za književnost, v petek bo podeljena Nobelova nagrada za mir, 10. oktobra pa bo znano še ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Vsaka nagrada je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov), lahko pa si jo razdelijo do trije nagrajenci. Nagrade vsako leto uradno podelijo na slovesnosti 10. decembra, ko je obletnica Nobelove smrti.