Slovenija je z vesoljem že dolgo povezana. Pionir vesoljske znanosti Herman Potočnik je že leta 1928 zasnoval vesoljsko postajo v geostacionarni orbiti. Po Juriju Vegi je poimenovan krater na Luni, v Vitanjah pa deluje prvi center za kulturalizacijo vesolja na svetu KSEVT. Foto: BoBo
Slovenija je z vesoljem že dolgo povezana. Pionir vesoljske znanosti Herman Potočnik je že leta 1928 zasnoval vesoljsko postajo v geostacionarni orbiti. Po Juriju Vegi je poimenovan krater na Luni, v Vitanjah pa deluje prvi center za kulturalizacijo vesolja na svetu KSEVT. Foto: BoBo

Samo lani je bilo v nizko Zemljino orbito izstreljenih več kot 250 satelitov, dobra polovica so nanosateliti. V prihodnjih 10 letih naj bi v vesolje poletelo več kot 3.500 nanosatelitov, ki spreminjajo ekonomijo vesolja. Njihova prednost je, da omogočajo hitrejše in cenejše opazovanje zemeljske površine. Stroški njihove izdelave in izstrelitve znašajo dober milijon evrov, kar je od 10- do 100-krat manj kot pri drugih satelitih.

Slovenija je z vesoljem že dolgo povezana. Pionir vesoljske znanosti Herman Potočnik je že leta 1928 zasnoval vesoljsko postajo v geostacionarni orbiti. Po Juriju Vegi je poimenovan krater na Luni, v Vitanjah pa deluje prvi center za kulturalizacijo vesolja na svetu KSEVT.

Priložnost v vesoljskih tehnologijah iščejo tudi slovenska podjetja. Slovenija je julija letos v Parizu podpisala sporazum o pridruženem članstvu v Evropski vesoljski agenciji (ESA), ki našim podjetjem odpira vrata do Esinih programov in s tem do razvoja visokotehnoloških izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Kar 88-odstotkov Esinega proračuna, ki letos znaša 4,2 milijarde evrov, je namenjenega krepitvi vesoljske industrije in le pet odstotkov raziskovalnim ustanovam.

Prvi slovenski nanosatelit bo v vesolje poletel prihodnje leto
Prvi slovenski nanosatelit s podporo Ese snujejo strokovnjaki z Univerze v Mariboru in podjetje SkyLabs, ki je specializirano za miniaturizacijo vesoljskih tehnologij. Projekt so poimenovali Misija Trisat. Nanosatelit z maso 5,5 kilograma je zdaj v fazi kritičnega preverjanja, ki ga usklajujejo z Eso. Inženirski model nanosatelita so testirali v vakuumskih razmerah pri različnih temperaturah in izvedli vibracijske teste. Opremljen bo z infrardečo kamero, ki temelji na visokotehnološki platformi PicoSky, ki jo je razvilo podjetje SkyLabs in jo bodo uporabili tudi za krmiljenje in nadzor kamere.

Večspektralna kamera bo omogočila med drugim zaznavanje vulkanskega prahu, žarišč velikih požarov, razlitja nafte v oceanih in odkrivanje dragocenih rudnin pod zemljino površino. Osrčje satelitske platforme je majhno procesno jedro, ki ga je razvil SkyLabs. Kot je dejal direktor podjetja dr. Tomaž Rotovnik, gre za inovacijo na evropskem trgu, za katero se zanimajo velika podjetja, kot je Airbus. V prvi slovenski nanosatelit bodo vgrajene tudi sončne celice, ki jih po slovenskih načrtih izdeluje špansko podjetje, saj pri nas še nimamo dostopa do te tehnologije. Vrednost nanosatelita Trisat znaša milijon evrov, doslej so vanj vložili 350.000 evrov.

Kot pojasnjuje vodja projekta dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko na Univerzi v Maribori, bodo Trisat v nizko Zemljino orbito izstrelili prihodnje leto, s katero raketo bo poletel, pa še ni znano. Ponudnikov je več, med drugim tudi iz Indije. S tem se bo Slovenija pridružila 50 državam, ki že imajo svoje satelite v vesolju. Življenjska doba nanosatelitov, kakršen je slovenski, je od pet do šest let, še pravi Kramberger, potem pa izgorijo. To je nujno, da ne pride do verižnih trkov, saj je Zemljina orbita že precej zasičena s takimi sateliti, v prihodnje pa jih bo še več.

Na področju vesoljskih tehnologij je vse bolj prepoznavno tudi podjetje Sinergise. Na nedavnem mednarodnem tekmovanju Evropske vesoljske agencije je zmagalo v okviru 6,7 milijarde evrov vrednega projekta Copernicus, in to z revolucionarno rešitvijo, s katero je skrajšalo čas za prikaz in uporabo satelitskih posnetkov z nekaj ur na le nekaj sekund. S Sinergisovo aplikacijo je postala ogromna količina neobdelanih podatkov, ki jih pošiljajo Esini sateliti, dostopna vsakomur, z aplikacijo pa na dan obdelajo za 2.000 CD-jev teh podatkov. Sodelovanje z Eso je podjetju s 35 zaposlenimi letos prineslo za pol milijona evrov dodatnih prihodkov.

Razvoj vesoljske medicine
Poleg nanosatelitov in satelitskega opazovanja Zemlje je pomembno področje slovenskega vesoljskega razvoja tudi vesoljska medicina. V Olimpijskem športnem centru Planica so ustanovili Center za simulacijo bivanja na Marsu in Luni. V njem ustvarjajo razmere, podobne tistim v vesolju, in raziskujejo, kako breztežnost in pomanjkanje kisika vplivata na človeški organizem.

Astronavti se namreč spopadajo s podobnimi zdravstvenimi tegobami, podobno kot starejši ljudje - predvsem z izgubo mišične in kostne mase. V planiškem centru so s pomočjo Ese uredili fiziološki laboratorij in hipoksične sobe, kjer opravljajo poskuse, planiška vesoljska ekipa, sestavljena iz strokovnjakov Inštituta Jožef Stefan, pa je postala središče svetovnih vesoljskih medicinskih raziskav. Njihove izsledke uporabljajo tudi na drugih področjih, prav zdaj raziskujejo novo tehnologijo za preprečevanje mišične atrofije in osteoporoze z električno in magnetno stimulacijo.