Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Objava v Nature Astronomy
  • Kdo je največji "krivec" za reionizacijo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 78 glasov Ocenite to novico!
MACS1423-z7p64
Pogled globoko v megleno zgodnje vesolje. Novoodkrita galaksija MACS1423-z7p64 je rdečkasta, težje vidna lisa na sredini fotografije Hubbla in Kecka. Ima za okoli 500 milijonov Sončevih mas v zvezdah, kar je stokrat manj kot naša Galaksija. A takrat so bile takšne meglenice običajne. Foto: NASA/W. M. KECK OBSERVATORY/A. HOAG/M. BRADAČ
       Oddaljene galaksije, ki nam jih je uspelo zaznati do danes, so bile le tiste največje in najsvetlejše. Galaksija, ki pa smo jo opazovali, pa je kar 10-krat temnejša in mnogo bolj podobna navadnim galaksijam, kot je na primer naša Mlečna cesta. [...] Ta galaksija ima namreč veliko moč, čeprav je majhna, in ker vemo, da je takšnih galaksij mnogo, nam le te omogočijo, da lahko vidna svetloba prvič prodre do nas.       
 Astrofizičarka Maruša Bradač
MACS1423-z7p64
Širši posnetek in sotvarje razvoja vesolja. Prav meglenice, kot je MACS1423-z7p64, naj bi največ storile za izgon zgodnje megle. Foto: NASA/W. M. KECK OBSERVATORY/A. HOAG/M. BRADAČ
       Poznamo čas začetka reionizacije in njenega konca, a le približno. Velika uganka ostaja krivec za reionizacijo, katera sevajoča telesa so jo poganjala. So bile večinoma na delu mlade galaksije in kakšne ali pa črne luknje ter dogodki, kot so izbruhi sevanja gama?       
 Austin Hoag, prvi avtor raziskave
Maruša Bradač, Austin Hoag, Keck
Maruša Bradač in njen doktorand, prvi avtor raziskave Austin Hoag, pred zrcalom teleskopa Keck na Havajih. Foto: M. BRADAČ/A. HOAG
MACSJ0717.5+3745, Frontier Fields
Ponazoritev učinka težnostnega lečenja. Na Hubblovem posnetku je jata galaksij MACSJ0717.5+3745, tako masivna, da je ozadje vidno v popačenih, večkrat lečenih in lokastih podobah. Foto: NASA, ESA, HST Frontier Fields (STScI)
Hubble
Naslovno galaksijo je prvi zaznal vesoljski teleskop, ki že četrt stoletja kroži okoli Zemlje pri 700 kilometrih oddaljenosti. Foto: Nasa
Reionizacija
Težko je točno določiti, kdaj se je era reionizacije začela in kdaj končala. Bradačeva, sklicujoč se na meritve teleskopa Planck, jo postavlja v čas 500 milijonov let po velikem poku in 950 milijonov let po velikem poku. Fotografija je računalniško ustvarjena ponazoritev reionizacije. Foto: ESA – C. Carreau
       Sama si pa od Webba veliko obetam, še posebej ker sem del ekipe, ki ima zagotovljen čas na tem teleskopu. Kar 200 ur bomo tako namenili opazovanju prvih galaksij, ki so gravitacijsko lečene.       
 Raziskovalna skupina Bradačeve že ima zagotovljen čas na Jamesu Webbu
James Webb
Teleskop James Webb v posebni protiprašni komori, pripravljen na test vibracij. Slednje mora prestati, da bo tudi po izstrelitvi na raketi Ariane 5 še vedno brezhibno deloval. Štejejo tisočinke milimetra. Foto: NASA/Chris Gunn

Dodaj v

Odkrili eno najstarejših galaksij, edinstveno zato, ker je navadna

Opazovanja s Hubblom in Keckom
12. april 2017 ob 07:35
Ljubljana - MMC RTV SLO

Raziskovalna skupina pod vodstvom astrofizičarke Maruše Bradač je odkrila 13,1 milijarde let staro galaksijo. Gre za prvo odkrito navadno galaksijo iz tistega obdobja in domnevnega krivca za to, da se je vesolje razjasnilo.

V najstarejša obdobja vesolja je izjemno težko pogledati. Ne le zato, ker so časovno in prostorsko izjemno oddaljena, več kot 14 milijard (svetlobnih) let, in posledično le malo svetlobe dospe do nas; če že, je izjemno šibka in popačena. Močan razlog tiči tudi v dejstvu, da vesolje prvo milijardo let po rojstvu ni bilo prosojno in vakuumsko čisto, kot je danes. Prvih 380.000 let je bilo tako gosto in vroče, da od takrat nimamo niti enega samega, samcatega delca svetlobe. Skoraj milijardo let zatem pa je bilo primerljivo z ogromnim oblakom megle, ki večinoma zastira vse svetleče. Iz tega obdobja lahko astronomi le mukoma izkopljejo prve galaksije sploh in preučujejo, kako se je vesolje razvilo.

To že skoraj desetletje počne mednarodna raziskovalna skupina, ki jo vodi slovenska astrofizičarka Maruša Bradač, profesorica na Univerzi v Kaliforniji, Davis (ZDA). Z nekaj najzmogljivejšimi teleskopi sveta poskuša prodreti v stare koprene in razbrati, kaj se skriva v njih. Dolgo traja, da kaj odkrijejo. Leta in leta opazovanj prinesejo zgolj nekaj potencialnih kandidatov, ki jih nato še lep čas preučujejo, predenj zadenejo zlato žilo. Lani je Bradačeva razglasila odkritje najtemnejše znane galaksije iz otroštva vesolja, zdaj pa so v njeni raziskovalni skupini našli primer galaksije, ki je nenavadna zato, ker je navadna.

S pomočjo veteranskega vesoljskega teleskopa Hubble so odkrili meglenico MACS1423-z7p64, nato pa s kopenskim teleskopom Keck natančneje izmerili oddaljenost in lastnosti. Ugotovili so, da je MACS1423-z7p64 nastal približno 700 milijonov let po velikem poku, torej 13,1 milijarde let nazaj. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Nature Astronomy, njen prvi avtor pa je doktorski študent Austin Hoag.

Gromozanske vesoljske leče
Da so jo lahko sploh videli in da zdaj vemo za njen goli obstoj, se lahko zahvalijo vesoljski leči, ki veča in ostri podobo oddaljenih zadev za njo. A v vesolju seveda ni gromozanske steklene lupe, temveč njeno vlogo odigra težnost. Ta po ugotovitvah Alberta Einsteina krivi čas in prostor. Več kot je na nekem prostoru skoncentrirane mase, bolj krivi čas-prostor okoli sebe, in ukrivljenost mimoidočo svetlobo sili, da ubere nekoliko drugačno pot. Raziskovalna skupina je imela srečo, da je prav med tarčno meglenico MACS1423-z7p64 supermasivna kopica galaksij, kar za desetkrat ojača svetlobo oddaljenih prostranstev.

Rdečica lahko pomeni starost
Lastnosti galaksije so prepoznali s pomočjo spektrometra Mosfire na teleskopu Keck, instrumenta, ki prejeto svetlobo razlomi na posamezne barve. Najprej so preverili, za koliko se je valovna dolžina svetlobe podaljšala na poti skozi vesolje. S pomočjo tega podatka, imenovanega rdeči pomik, se lahko izračuna oddaljenost videnega. Vesolje se namreč širi oziroma v njem nenehno nastaja nov prostor, kar svetlobi, ki potuje skozenj, daljša valovno dolžino proti rdeči. Poenostavljeno se učinek da primerjati z Dopplerjevim, ki nastane, ko denimo policijski avtomobil švigne mimo vas, nato je zvok sirene slišno nižji in počasnejši. Bolj kot je osvetje rdečkasto, bolj je (lahko) oddaljeno. V konkretnem primeru so rdeči pomik postavili na vrednost 7,5, kar pomeni 13,1 milijarde svetlobnih let stran. Ker je vesolje staro 13,8 milijarde let, pomeni, da je podoba nastala 700 milijonov let po velikem poku.

To še ne pomeni dejanske starosti galaksije, le trenutek preteklosti, v katerega zremo. Galaksija sama je zagotovo nastala še precej prej. Danes pa je desetine milijard svetlobnih let stran, če sploh še obstaja. V tem času se je lahko združila s katero drugo galaksijo ali pa celo ugasnila, kot je denimo tale sveže odkriti primer.

Navadna galaksija je nenavadna
Nadalje je raziskovalna skupina presenečeno ugotovila, da so našli meglenico, ki je za tisti čas običajna - glede na znanstvene modele. To je prva navadna galaksija iz otroštva vesolja, ki so jo posneli in tudi potrdili. Je torej tedajšnji ekvivalent naši Galaksiji Rimski cesti, a ne absolutno, temveč relativno. V tistem času so namreč bile vse galaksije precej drugačne od današnje bere, zato je bila tudi normalnost drugačna. Prva generacija osvetij je šele nastajala in niti približno ni imela dovolj časa, da bi se razvila v primerke, ki bi jih lahko primerjali s sodobnimi.

V tistem praobdobju so bile v povprečju vse galaksije 10-krat manjše in 100-krat manj masivne ter svetle, je pojasnila Bradačeva. Tako tudi MACS1423-z7p64 vsebuje 500 milijonov Sončevih mas, kar je 100-krat manj kot naša Galaksija, in je za 10-krat manjša po velikosti, zato lahko potegnemo vzporednice skozi milijarde let.

Seveda so v tistem času obstajale od MACS1423-z7p64 precej večje in tudi precej manjše galaksije. Do zdaj je astronomom uspelo najti le za prste ene roke zelo velikih, eno navadno (našo protagonistko) in nobene pritlikave. Logično je, da so posneli le največje, saj so tudi najsvetlejše. A za preučevanje tistega časa je to dejstvo težavno, saj se prek skrajnosti težko preučuje celota.

Primer: GN-z11, znana tudi kot najbolj oddaljena stvar, kar smo jih kadar koli videli, vsebuje že milijardo Sončevih mas, in to še precej bolj zgodaj (13,4 milijarde let nazaj). Kot taka "sploh ne bi smela obstajati", so se izrazili astronomi v času odkritja, in je težko primerljiva z običajnimi. "Večina objektov, ki smo jih našli na tej oddaljenosti, je skrajno svetlih in zelo redkih, posledično ne reprezentativnih za celotno populacijo," je prek Keckovega sporočila za javnost razložil Hoag.

Velika večina tedajšnjih galaksij je bila precej manjših, kažejo astrofizikalni modeli in meritve ultravijolične svetlobe iz tistega časa. MACS1423-z7p64 je prvi najdeni primerek manjše galaksije iz tistega časa. Dragocen je zato, ker bodo lahko prek njega sklepali na večino preostale populacije, je povedala Maruša Bradač. Obenem je tudi najtemnejša do zdaj zaznana in potrjena galaksija iz tistega časovnega obdobja.

In še zaradi enega razloga je pomembna: prav tip, ki ga predstavlja, naj bi bil odgovoren za to, da je vesolje postalo prosojno. Prav MACS1423-z7p64 in njej podobne "kolegice" so po vsej verjetnosti krivci, ki so razpihali meglo.

Krivci za reionizacijo
Vrnimo se za trenutek na časovno točko 380.000 let po velikem poku. Tedaj, kot rečeno, se je prajuha delcev ravno dovolj ohladila, da se fotoni niso več divje zaletavali v elektrone in proste protone, ki so švigali naokoli, temveč so dobili možnost daljših nemotenih poletov po prostoru. Prevladujočim vodikovim jedrom so se pridružili elektroni in vesolje je postalo en velik oblak vodikovega plina, začinjenega s helijem.

Paradoksalno se je s tem začelo obdobje teme. Plin zares ne sveti; zvezde svetijo, toda takrat jih še ni bilo. Prvih nekaj sto milijonov let ni bilo nobenih očitnih virov svetlobe, nobenih zvezd, nobenih galaksij, ki bi svetlobo oddajale. Obstajal je le večinoma neioniziran hladen plin ter veliko, veliko temne snovi. In ne le to: čeprav se je najstarejša svetloba poprej že odbila, sta v t. i. temnem veku neionizirana vodik in helij še vedno tako gosto prepredala vesolje, da sta privzeto zastirala lep del svetlobe.

Kar okoli 200 milijonov let je bilo potrebnih, da se je plin ponekod dovolj zgostil in zasvetil pod pritiskom težnosti. Takrat so zasijale prve zvezde in temni vek končale. A v primerjavi z vesoljem so bile zelo majhne, le luknjice v neskončni megli atomskega vodika.

Nekje 500 milijonov let po velikem poku se je zvezd in galaksij nabralo dovolj, da se je bitka z meglo začela zares. To je začetek obdobja reionizacije. Sveže nastajoče zvezde, navadno gigantske in divje "goreče" gmote, so z ultravijoličnim sevanjem obstreljevale gost plin takrat še dokaj majhnega vesolja in ga razpihovale. Sevanje je z atomov odbijalo elektrone, ostala so električno nabita jedra ali ioni (zato reionizacija).

Na začetku tega obdobja je bil oblak meglice naluknjan z drobcenimi luknjicami, kot sir livada, a sčasoma je postajal vse bolj podoben ementalcu, vse dokler 950 milijonov let po velikem poku vesolje ni postalo lepo prosojno.

Kvazarji, zvezde, velika in mala osvetja
Vprašanje je, kdo je zares opravil večino dela. Prvi osumljenci so bile takratne zvezde velikanke, ki so "gorele" divje, kratko in burno; pa velike in svetle galaksije, ki so jih do zdaj sicer odkrili le nekaj. A preučevanja in modeli so pokazali, da ta dva dejavnika nista proizvedla niti približno dovolj dolgotrajnega sevanja, da bi zadostilo reionizaciji - zgolj pet odstotkov. Tudi kvazarji, središča galaksij, kjer v črno luknjo padajoča snov močno sveti, niso bili dovolj.

Poglavitni krivec so morale biti manjše, a dovolj številčne galaksije, da so pregnale vseprisotno kopreno, so ocenili pri Nasi. In MACS1423-z7p64, časovno umeščen ravno na sredino reionizacije, je prvi odkriti, potrjeni primerek te populacije. Za to je bilo potrebnih sedem let pazljivih opazovanj in trdega dela, je poudarila Bradačeva, Hoagova mentorica pri doktorskem študiju.

Vsi komaj čakajo na Jamesa Webba
Še več ga čaka. Njena raziskovalna skupina ima že zagotovljenih 200 opazovalnih ur na prihajajočem vesoljskem teleskopu James Webb. Ta je pred kratkim prestal kopni test odpornosti proti tresljajem. V nebo bo izstreljen oktobra 2018 in še okoli pol leta bo potreboval za vse potrebne priprave v samem vesolju. Opazovanja se bodo tako začela spomladi leta 2019. "Seveda ta dogodek nestrpno pričakujemo. Prve prijave smo že poslali. Sama si od Webba veliko obetam, ker sem del ekipe, ki ima zagotovljen čas na tem teleskopu," je pojasnila Bradačeva. Predvidenih 200 ur bodo potrošili ravno za opazovanje prvih, gravitacijsko lečenih meglenic. Po 10 letih opazovanj s Keckom so jih odkrili prgišče, z Webbom pa si obeta vsaj 200 takšnih odkritij.

Webb bo specializiran za tiste valovne dolžine svetlobe, ki bodo omogočile prodiranje še globlje v prameglice vesolja. Videli naj bi še od 150 do 200 milijonov let dlje v preteklost kot s Hubblom.

Prgišče rekordov
"Prestol" najbolj oddaljene galaksije se je v zadnjih letih pogosto spreminjal. Še lani spomladi ga je zasedal z8_GND_5296. Maja ga je nadomestil EGS-zs8-1, katerega svetloba je do Zemlje potovala 13,04 milijarde svetlobnih let. Le tri mesece pozneje se je umaknil prej omenjeni galaksiji EGSY8p7, trenutno pa ga zaseda GN-z11. Seznam devetih najbolj oddaljenih si lahko ogledate v tej fotogaleriji. Najsvetlejša meglenica je tista, ki sveti kot 300 bilijonov Sonc.

Video 1: Simulacija reionizacije

Video 2: James Webb je prestal preizkus odpornosti na vibracije


Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Deep_G
# 12.04.2017 ob 08:17
14 milijard svetlobnih let...Mi možgani zatrokirajo, ko pomislim kolk je to velika razdalja!
Valuk_
# 12.04.2017 ob 08:43
Zmeraj sem navdušen, ko berem takšne članke.
COP
# 12.04.2017 ob 08:42
Super članek in čestitam vsem znanstvenikom, ki pomagajo odkrivati lepo vesolje.
Pims
# 12.04.2017 ob 08:12
bravo!
MatjazP
# 12.04.2017 ob 10:51
tupamaross
Vesolje ni zapleteno, zapleteni pa so človeški možgani, ki na
vsak način skušajo doakazati nedokazljivo,izračunati tisto, kar
se izračunati ne da...


Še posebej zapleteni so možgani nekaterih komentatorjev.
RogergR
# 12.04.2017 ob 07:50
Čestitam, pridna Mruša
Vongobongo
# 12.04.2017 ob 10:51
Jajaja

" Sicer moraš meti pa res hudo fantazijo da takšno zgodbo napleteš kot v tem članku."

Ocitno nisi lih razgledan kako pridejo do teh zakljuckov, kaj sele da bi razumel fiziko in formule , ki jih uporabljajo. Je pa smesna tvoja reakcija , bi rekel da jih probas spravit na svoj nivo razmisljanja , da se bos lepse pocutil, ker nerazumes kako so prsli do teh stvari ;)
Sturm88
# 12.04.2017 ob 10:28
@tupamaross

Želim vam srečo pri izračuni starosti vesolja, Jaz
bi lahko rekel, da tudi, če nekoč boste pomislili,
da ste določili starost vesolja, dejansko ste le
določili starost enega ciklusa širjenja in krčenja...


Tudi to bo lep dosežek. Še posebek ko se bodo s čimvečji podrobnostmi raziskala tudi vmesna obdobja.
Kirenenko
# 12.04.2017 ob 09:57
Jaz sem razumel, da je nastala 700 mil let po nastanku vesolja. Čestitke Maruši in njeni ekipi in pohvala za članek.
r5
# 12.04.2017 ob 08:45
Bravo za odkritje in še bolj za odnos, da je dejansko doktorand prvopodpisani =)
intelekt
# 12.04.2017 ob 11:29
tupamaross - ti očitno veš več in si bolj pameten kot vsi svetovni astro-znanstveniki skupaj
(kot je razbrati oz. namiguješ, si pametnejši tudi od Hawkinga) .

Ampak v resnici, če bi rad bil v svojih komentarih vsaj malo kredibilen, se poduči o osnovah fizike - o količinah in enotah.
Svetlobno leto je enota za razdaljo. Ni in ne more biti enota za čas, izjava "namenoma sem svetlobna leta navedel kot meritev za čas" pa je popolnoma brezvezna in samo potrjuje tvoje nerazumevanje.
Enota za čas (količina) je leto. Razdalja (količina) ki jo v enem letu v vakuumu prepotuje svetloba je svetlobno leto (enota). In svetlobnega leta (enota) ne boreš uporabit kot "meritve" (verjetno si mislil enote) za čas (količina).
Kaj točno se dogaja z vesoljem oz. kaj se je dogajalo pred velikim pokom še ni razjasneno. To kar ti govoriš je ena od teorij, ki pa nikakor ni potrjena ali dokazana. Celo obratno, zadnje raziskave kažejo da se vesolje širi pospešeno, kar do neke mere to teorijo zavrača. Če bi bil cikel res 20 miljard, kot ti praviš, bi se moralo vesolje verjetno že dolgo začeti krčiti, tako da ne vem na podlagi katerega zakona (fizikalnega, ne pravnega) ti lahko tako vehementno trdiš kaj je bilo pred velikim pokom in kaj se dolgoročno dogaja z vesoljem.
generusus
# 12.04.2017 ob 11:12
balrog

"In torej ne gre za najbolj oddaljeno galaksijo, ampak gre za galaksijo, ki je BILA najbolj blizu centru vesolja, ko je le to nastalo. "

Opazujemo lahko le predel Vesolja, ki je majhen v primerjavi z vsem Vesoljem. V tem kontekstu je zelo težko govoriti o kakršnemkoli centru vesolja.
generusus
# 12.04.2017 ob 11:09
tupamaross

"Pred leti sta znana astro fizika objavila, da se vesolje še vedno širi s svetlobno hitrostjo."

Verjetno je šlo za napačno razumevanje vsebine članka. Ne samo, da se prostor-čas (Vesolje), ki je dovolj oddaljen od nas širi s svetlobno hitrostjo, ampak je to širjenje še veliko hitrejše. Nekateri predeli prostor-časa so se od nas vselej oddaljevali s hitrostjo, ki je večja od svetlobne, se oddaljujejo in se bodo tudi vedno oddaljevali z večjo hitrostjo od svetlobne. Enako bi opazil opazovalec v poljubni točki prostor-časa, saj ta nima nobene priviligirane lokacije.

Vsi predeli Vesolja, ki so onkraj Hubblove sfere se od nas oddaljujejo s hitrostjo, ki je večja od svetlobne, objekti znotraj Hublove sfere pa s hitrostjo, ki je manjša od svetlobne.
ozi
# 12.04.2017 ob 11:06
vau. kaksno branje. to je clanek. hvala.
MatjazP
# 12.04.2017 ob 10:49
Jaz komaj čakam, da pridejo on-line "Event horizon telescope", "Magellan", "James Webb" in seveda največji car "naš" EELT!
Vongobongo
# 12.04.2017 ob 10:42
Cestitke in hvala za odlicen clanek ;)
balrog
# 12.04.2017 ob 09:41
Torej, če prav razumem je ta galaksija toliko stara kot vesolje samo. Če ima vesolje starost, oziroma če domnevamo, da se je veliki pok res zgodil in da se od takrat, ko se je veliki pok res zgodil vesolje samo le še širi. In torej ne gre za najbolj oddaljeno galaksijo, ampak gre za galaksijo, ki je BILA najbolj blizu centru vesolja, ko je le to nastalo. Stara je 13,1 milijarde let, Zemlja je denimo stara le 4,6 milijarde let. Bržkone ta galaksija sploh več ne obstaja.
audiac
# 12.04.2017 ob 15:09
generusus,
Dobri komentarji.
Nekateri predeli prostor-časa so se od nas vselej oddaljevali s hitrostjo, ki je večja od svetlobne,
Ampak,a je tole prav definirano?Je lahko potemtakem hitrost večja od svetlobne (sicer v prostor- času),kar je v osnovi v nasprotju z Eimnsteinovo teorijo? Ali je mišljena v njegovi teoriji samo "fizična" hitrost nekega delca (recimo fotona),kar ne velja za prostor-čas na velikih razdaljah?
Ceshoot
# 12.04.2017 ob 11:58
tupamaross:
Mislim, da je sedanja hitrost širitve vesolja nekje okrog 150 tisoč kam na sekundo.

Hitrost širjenja vesolja se računa z hubblovo konstanto, ki vključuje tudi enoto razdalje med telesi, katero oddaljevanje merimo, zato ta stavek ni smiseln. Vesolje nima absolutno določene hitrosti širjenja, ampak je ta odvisna od razdalje med telesi, večja je razdalja, večja je hitrost širjenja.
Yeah sure
# 12.04.2017 ob 11:22
Odličen članek Aljoša, vse čestitke tudi sošolki iz faksa, Maruši. :)
STRIKE
# 12.04.2017 ob 09:34
Hudo!

Komaj čakam novo tehnologijo s katero bomo videli prav začetek našega vesolja!

In to začasa mojega življenja!
velenjcan
# 14.04.2017 ob 21:27
To že skoraj desetletje počne mednarodna raziskovalna skupina, ki jo vodi slovenska astrofizičarka Maruša Bradač,

Čedalje več SLovenk je očaranih od gledanja zvezd. AMpak ne vem, ali je dobro ali slabo, da to počnejo same ali pa v večjih skupinah...
RogergR
# 14.04.2017 ob 19:21
@generosus

Da recimo nek lepton ni sestavljen še nihče ni pokazal, da pa je v resnici nedeljiv pa ne moreš trditi.
generusus
# 13.04.2017 ob 21:06
Ceshoot

Samo dopolnilo tvojega prejšnjega komentarja. Za zdaj tudi nimamo modelov, ki bi opisali vesolje od časa 0 do časa 10E-43 sekunde. V tem času naj bi dominirali kvantni efekti gravitacije, vendar je to zgolj hipoteza.
Vongobongo
# 13.04.2017 ob 16:51
robespierre

A res neves da za prvo trditev obstajajo izracuni, medtem ko jih za Boga ni?
tupamaross
# 13.04.2017 ob 08:00
Da ne bo nesporazuma,
če Maruša s svojo ekipo ne bi prišla do dokazov, do katerih
je prišla, bi ta svet bil revnejši za nekaj, kar je resnično vredno
vedeti in znati.

Kaj z tem hočem reči? Sleherna taka raziskava, sleherno tako,
odkritje, nas obogati in nam pomaga, da se čim bolj približamo
resnici. Maruša in ekipa sta z svojim odkritjem prišli v zgodovino,
ki nas je približala resnici.
generusus
# 12.04.2017 ob 17:13
Jajaja

Ja zanimivo bo šele takrat ko bodo kar naenkrat odkrili galaksijo ki je nastala pred 15 miljardami. Torej pred nastankom vesolja.
"Pol bodo verjetno našli razlago da je ta galaksija prispela sem iz drugega vesolja ki je nastalo pred našim vesoljem.
Sicer moraš meti pa res hudo fantazijo da takšno zgodbo napleteš kot v tem članku.
Samo nekaj hitrih utrinkov galaksija je nastala pred 13 miljard in še mal let torej skor kot naše vesolje.potem gre pa svetloba mimo nekih črnih lukenj ki gravitacijsko ojačajo to svetlobo večkrat da jo lahko oni vidijo( ta je res ena boljših). No vse skupaj pa že ne obstaja več ker je od takrat minilo več kot 13 miljard let ker pač jasno gledamo zgodovino.
In teli modreci vse to vehamentno razložijo"


Takšni komentarji nedvoumno dokazujejo, da šolski sistem ni opravil svoje naloge. Hkrati bi bilo nujno, da bi vsaj nacionalni medij zapolnil vrzel, ki pri marsikomu zeva na področju zadnjih dosežkov znanosti s področja kozmologije.
generusus
# 12.04.2017 ob 16:46
balrog

"generusus
jaz v bistvu ne govorim o domnevnem robu, ampak o domnevnem središču. V bistvu pa odgovarjam na tezo, da sta astrofizika odkrila "najstarejšo" galaksijo. Kar ni res. Odkrila sta najmlajšo galaksijo."


Odkrila sta eno izmed najmlajših, če vzameš za izhodišče časovne premice čas velikega poka, in eno izmed najstarejši, če vzameš za izhodišče časovne premica današnji čas.
generusus
# 12.04.2017 ob 16:26
Audiac

Ne gre za nasprotje z Einsteinovo teorijo. Njegova teorija pravi le, da se materialni delci ali valovanja po prostor-času ne morejo gibati hitreje, kot je hitrost svetlobe. Nobene omejitve pa ni glede hitrosti gibanja oziroma raztezanja tkanine prostor časa. Ta se lahko in se razteza bistveno hitreje kot je hitrost svetlobe.

Primerjava: če na nenapihnjen balon narišeš par pik in če imaš balon za tkanino prostor-čas, potem se lahko te pike oddaljujejo druga od druge pri napihovanju balona s poljubno hitrostjo, tudi z nadsvetlobno. Vendar pa je gibanje objektov po balonu omejeno s hitrostjo svetlobe.
Grommm
# 12.04.2017 ob 14:42
F E N O M E N A L E N

Č L A N E K


Dobesedno pretresen sem!
generusus
# 12.04.2017 ob 13:20
balrog

"generusus
gre za teorijo kot tako, gre za časovni center, torej če upoštevamo postavljeno tezo, da je ta najdena galaksija najmlajša od vseh, ki smo jih doslej odkrili/videli/opazovali, je torej tudi najbližje temu, čemur bi lahko rekli trenutek nič, veliki pok, začetek širjenja veselja. Torej po tvoje se je vesolje širilo le v eno smer, le proti nam in ne v vse smeri enako in so najmlajše galaksije na "robu" s teleskopi vidnega vesolja in ne v njegovem (časovnem) centru ?"


Ne, povsem napačno si razumel. Jaz nisem nikjer napisal, da se vesolje širi le v eni smeri. Naš "rob" vesolja nima nobenega posebnega pomena. Pomeni le, da onkraj tega roba zaradi fizikalnih zakonitosti ne moremo videti. Za druge opazovalce, ki so npr. sedaj na našem "robu", pa je njihov "rob" povsem drugačen. Oni morda prav sedaj opazujejo zgodnjo fazo razvoja naše Rimske ceste.
nonparel
# 12.04.2017 ob 08:48
Čimprej poiskati nek planet primeren za življenje človeštva, kajti našega bodo kmalu raznesli amigosi.
RogergR
# 14.04.2017 ob 19:39
@Generosus

Če sploh lahko rečemo elektronu delec, namreč kvanti so teoretične tvorbe...en foton me je oplazil.
Hilbertov prostor je premajhen :)
bob
# 13.04.2017 ob 20:46
BRAVO MARUŠKA
generusus
# 12.04.2017 ob 23:07
Love_tigbitties

Teorija, da je vesolje nastalo iz niča, kolikor vem, ni povsem njegova, ampak jo je on le populariziral in strnil v knjigo.

Najprej se je treba vprašati kako je nič definiran. Če gre za vakuum, potem to ni nič, če pa gre za matematični nič, potem to je. Čeprav je vakuum definiran kot odsotnost kakršnihkoli delcev, je v njem polno aktivnosti, t.i. kvantnih fluktuacij, ki so jih dokazali tudi eksperimentalno Sicer je možnost zelo majhna, ampak kvantne fluktuacije naj bi spontano lahko pripeljale tudi do nastanka novih vesolj.
generusus
# 12.04.2017 ob 21:10
Sennov

Namen James Webb teleskopa bo večplasten:
1. Ker bo sprejemal svetlobo tudi v infrardečem delu spektra, se bo prebil do galaksij in zvezd, ki so se formirale le približno 200 milionov let po velikem poku, tj. videl bo 13.5 milijard let staro svetlobo omenjenih protogalaksij in zvezd. Prav tako bo to omogočalo boljši vpogled v razvoj galaksij.
2. Novi teleskop bo videl skozi prašne predele naše galaksije in spremljal razvoj zvezd in protoplanetov. S tem bomo izvedeli kaj več tudi o razvoju našega Osončja.
3. Namenjen bo tudi študiju planetov izven našega Osončja, predvsem njihovi atmosferi, kar pomeni, da bo iskal planete, ki bi bili potencialno naseljivi. Proučeval bo tudi lune in planete v našem Osončju.
generusus
# 12.04.2017 ob 18:08
mb128

Doslej teorija strun ni dala še nobenega eksperimentalnega rezultata, ki bi dokazoval njeno učinkovitost oziroma pravilnost. Kar pa ne pomeni, da se morda to ne zgodi v prihodnosti. Moje mnenje je, da je pravilnost teorije strun oziroma njihovih nadgradenj malo verjetna.
generusus
# 12.04.2017 ob 16:52
balrog

V prejšnjem sporočilu si omenil, da govoriš o domnevnem središču Vesolja. Moje mnenje je, da Vesolju ne moreš določiti središča, podobno kot napihajočemu se balonu, katerega opno lahko primerjaš z Vesoljem, ne moreš določiti središča. In tudi ne roba.
generusus
# 12.04.2017 ob 16:38
"Gre za prvo odkrito navadno galaksijo iz tistega obdobja in domnevnega krivca za to, da se je vesolje razjasnilo."

Menim, da podnaslov ni najbolj posrečen. Bralec bi namreč lahko sklepal, da je omenjena galaksija eksluzivno zaslužna za to, da je vesolje postalo prozorno za svetlobo. Takšen sklep seveda ne drži, saj se je v tistem zgodnjem času rojevalo ogromno število podobnih galaksij.
dunbar
# 12.04.2017 ob 14:43
Tudi teorija o cikličnosti širjenja in krčenja vesolje (ponavljanje big bangov) glede na zadnje podatke o masi vesolja in pospešeni hitrosti širjenja ni verjetna (sila širjenja je večja od gravitacije). Tako bi naj vesolje čakal big freeze oz. razpad vseh struktur: od galaksij do subatomarnih delcev...
generusus
# 12.04.2017 ob 13:54
mb128

¸"generusus
Po moje bi bilo tukaj potrebno omeniti tudi Hubblov radius. Mogoče bodo potem eni bolje razumeli o čem pišeš.
Lp"


Ja, saj sem ga, natančneje Hubblove sfero, v prejšnjem komentarju.
mb128
# 12.04.2017 ob 13:50
generusus
Po moje bi bilo tukaj potrebno omeniti tudi Hubblov radius. Mogoče bodo potem eni bolje razumeli o čem pišeš.
Lp
generusus
# 12.04.2017 ob 13:32
"Tudi sam sem zasledil, da se vesolje širi hitrejše, kot smo to prvotno domnevali. Vendar, tu je nastala manjša napaka. Eni so to razumeli, da se vesolje širi hitrejše od svetlobne hitrosti, v resnici pa gre le za neke vrste celo dokaz, da smo domnevali, da se vesolje širi z hitrostjo 150 tisoč km na sekundo, se pa v resnici širi z hitrostjo 170 tisoč km na sekundo. Hipotetično."

Takšno razumevanje širjenja Vesolja ni v skladu z eksperimentalnimi dognanji. Vesolje se širi s hitrostjo približno 72 km/s/Mpc; ta vrednost se imenuje Hubblova konstanta in pove, da se za poljubnega opazovalca v Vesolju galaksije na vsak Mpc oddaljujejo za 72 km/s hitreje. To velja seveda v astronomskih merilih in ne lokalno.
tupamaross
# 12.04.2017 ob 12:21
Se opravičujem za neolikanost in tudi sam iz srca čestitam
Maruši in njeni skupini. To je resnično velik dosežek!

Obžalujem, da se tega nisem domislil v samem začetku,
vendar boljše pozneje, kot nikoli.
Hopi
# 12.04.2017 ob 12:18
tupamaross ob 08:59
Pred leti sta znana astro fizika objavila, da se vesolje še
vedno širi s svetlobno hitrostjo.
------------------------------
Oprosti, še nikjer nisem zasledil trditve znanih astro fizikov o
širjenju vesolja z sv.hitrostjo. Še elektron ne dosega sv.hitrosti.
Resni astrofizik govori o opaženem vesolju, ki pa se širi relativno
veliko počasneje. In le na teh vidnih parametrih in z matematičnimi
parametri gradi teorijo.

So pa teorije, ki lahko tudi trdijo "svašta". Lahko, da tudi obstajajo
teorije z nadsvetlobnimi hitrostmi širjenja...! To so pa že teorije v
območjih spekulacij.

Še danes se mora bolj previdno govoriti o temni snovi, o temni
energiji. Čeprav nam to nekako pomaga k razumevanju sedaj
pospešenega širjenja vesolja. Še relativno daleč pa ni to sv.hitrost.
Saj teorija predvideva razpad, izginulost vesolja pred dosegom te
hitrosti. "Izginulost vesolja", kot, da ga ni bilo.
REsnica
# 12.04.2017 ob 08:29
Čestitke za vsak korak v znanosti!

Je pa malo naivno imenovat karkoli v vesolju "navadno". Kot bi se debatirali kje je v vesolju levo in kaj je zgoraj.
makoshark
# 19.04.2017 ob 20:29
tupamaross = milan brkovič

http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/poenotenje-teorij-o-vesolju.html

Popolno nerazumevanje osnov fizike.
kislec
# 17.04.2017 ob 15:54
Rdečica lahko pomeni starost

No, ja : včasih so zardevala mlada dekleta...
saturn5
# 15.04.2017 ob 09:34
Zelo lepo napisan clanek.
ITAK4
# 14.04.2017 ob 13:25
Postavili ste vprašanje: Kaj je bilo prej? Kokoš ali jajce? Odgovor je zelo preprost.
Najprej je bilo jajce, ker je prvo jajce izlegla "nekokoš". Mutacija nastane ob združitvi dveh RNK v DNK. Takrat je iz dveh "nekokoši" nastal zarodek kokoši. Tako sem jaz razumel to v šoli. Kako iz nič, narediti nekaj (čas-prostor) - tega pač še ne razumemo, morda pa kdaj bomo.
Kazalo