Znanstveniki Univerze v Manchestru so v sodelovanju s kolegi iz Edinburgha v Avstraliji odkrili prvi neposredni biološki dokaz za vpliv genetike na inteligenco ljudi.

Že nekatere prejšnje študije na dvojčkih in ljudeh, ki so bili posvojeni, so nakazovale, da obstaja velik vpliv genetike na miselne sposobnosti ljudi, v najnovejši študiji pa je bil prvič genetski vpliv dokazan s testiranjem DNK-ja ljudi na genetske variacije.

Prvič preučevana inteligenca zdravih, odraslih oseb
Ekipa znanstvenikov pod vodstvom Neila Pendletona je preučevala dve vrsti inteligence na vzorcu več kot 3.500 oseb iz Edinburgha, Aberdeena, Newcastla in Manchestra. Ugotovili so, da bi lahko bilo od 40 do 50 odstotkov razlik v njihovi inteligenci posledica genetskih razlik.

Strokovnjaki so preučili več kot pol milijona genetskih značilnosti na vsaki osebi. Do novih ugotovitev je bilo mogoče priti z uporabo nove vrste analiz, ki jih je izumil Peter Visscher s kolegi v Brisbanu.

"To je prva znana raziskava, v kateri je bila preučevana inteligenca zdravih odraslih oseb. Z uporabo obsežne genetske raziskave nam je uspelo dokazati velik genetski vpliv na našo sposobnost mišljenja," trdi Pendleton.

Bomo odslej v pozni starosti pametnejši?
"Študija potrjuje prejšnje ugotovitve raziskav, izvedenih na dvojčkih. Vendar te raziskave niso mogle pokazati, kateri geni so ali niso prispevali h kognitivnim sposobnostim posameznika. Naše delo dokazuje, da je število posameznih genov, ki vplivajo na inteligenco, podobno kot pri drugih človeških lastnostih, npr. višini, veliko," je izpostavil.

Ob tem je še dodal: "S temi ugotovitvami bomo lahko bolje razumeli, v kakšnem odnosu so ti geni med seboj in z okoljem, ki je prav tako pomemben dejavnik. Z nadaljnjim delom bomo poskušali najti biološke mehanizme, s katerimi bi lahko ohranili naše umske sposobnosti tudi v starosti."