Vodo so našli v prahu, blatu in drobni prsti na lokaciji Rocknest. Na fotografiji dve izmed lokacij, kjer so bili vzeti vzorci. Vrhnji rob desne vdolbine je širok štiri centimetre. Foto: Nasa/JPL-Caltech/MSSS
Vodo so našli v prahu, blatu in drobni prsti na lokaciji Rocknest. Na fotografiji dve izmed lokacij, kjer so bili vzeti vzorci. Vrhnji rob desne vdolbine je širok štiri centimetre. Foto: Nasa/JPL-Caltech/MSSS

Zdaj vemo, da je na Marsu veliko zlahka dosegljive vode. Ko bomo nanj poslali ljudi, bi ti lahko nakopali nekaj prsti kjer koli na površini, jo segreli in pridobili vodo.

Laurie Leshin, ena izmed avtoric analize prsti, objavljene v reviji Science
Radovednost, Curiosity
Nasino vozilo na Marsu. V "trebuhu" skriva pravi znanstveni laboratorij. Foto: Nasa/JPL

Drobna prst na Marsovem površju vsebuje nekaj odstotkov vode, je sporočila ameriška vesoljska agencija. Delež je presenetljivo visok.

Kot je v objavi v znanstveni publikaciji Science zapisala avtorica Laurie Leshin, dva odstotka vode glede na maso pomenita, da je v približno 28 kubičnih decimetrih prsti skoraj liter vode; v kubičnem metru prsti pa okoli 33 litrov vode.

Intervju s strokovnjakom za astronavtiko, Vojkom Kogejem:
Tudi na Marsu bodo jablane cvetele ...

Dejstvo je zanimivo tako z znanstvenega vidika kot z vidika morebitnih človeških raziskovalcev, ki bi lahko s segrevanjem prsti zlahka pridobivali tekočino.
Enak poskus je naredilo Nasino vozilo Radovednost (Curiosity). V svoji notranjosti je segrelo vzorec prsti na 835 stopinj Celzija in ugotavljalo, kateri materiali izhlapijo. Med drugim je (z različnimi metodami) ujelo veliko ogljikovega dioksida, kisika in žveplovih spojin.
Vzorec je bil vzet na lokaciji, poimenovani Rocknest, a je reprezentativen za skoraj celoten planet, ugotavlja znanstvena ekipa. Prek analize so namreč ugotovili, da se prst veliko in pogosto meša z atmosfero, saj prek peščenih viharjev potuje po planetu. Če torej vzameš en vzorec, analiziraš skoraj celoten planet, je dejala Leshinova.
Led na Marsovih polih
Da je voda prisotna tudi na Marsu, je sicer že dolgo znano, a (skoraj) izključno v obliki ledu na Marsovih polih. Preostali del planeta pa je bil po dozdajšnjih prepričanjih znanstvenikov suh. Mogoče je tudi, da so večje količine vode skrite globoko pod površjem. Na samem površju (razen na polih) pa vode v tekoči obliki ni. Pritisk atmosfere je namreč premajhen (manj kot odstotek pritiska Zemljine atmosfere ob morski gladini), temperature pa daleč prenizke. Znanstveniki domnevajo, da je bil nekoč daleč v preteklosti Mars prekrit z oceani.
Obstoj vode sta sicer zaznali tudi prejšnji dve Nasini odpravi na Mars leta 2004. A v nasprotju z novoodkrito vodo je bila takrat odkrita skrajno kisla, poroča CBS.

Je Mars lahko podpiral življenje?
Ena izmed osnovnih nalog vozila, ki je v kraterju Gale pristali 6. avgusta lani, je iskanje odgovora na vprašanje: "Je Mars lahko kdaj podpiral življenje?" Da bi proučili to možnost, so Radovednost opremili s prenosnim laboratorijem.

Analiza ozračja je prinesla razočaranje. Tudi po enem letu niso zaznali metana, ki ga proizvajajo (ali pa so ga nekoč v preteklosti proizvajali) mikroorganizmi.
Iskanje organskih spojin
Radovednost vohlja tudi za obstojem organskih spojin, ogljikovodikov. Najdenih je bilo nekaj enostavnih različic, vendar najbrž niso prvenstveno marsovskega izvora. Nasa meni, da so nastale ravno pri visokotemperaturnih poskusih njenega vozila.

"Organske spojine bi se v površinski prsti le stežka ohranile, saj so izpostavljene močnemu sevanju in oksidantom," je v sporočilu za javnost zapisala Leshinova. Zato se bo Radovednost bolj posvečala skalnatim predelom, ki bi morebitne organske spojine bolje ohranili.
30.000 prijavljenih za misijo na Mars
Odkritje večjih količin vode v prsti je dobra novica za načrtovano zasebno misijo na Mars, ki bi z enosmerno vozovnico tja poslala štiri koloniste.

Zdaj vemo, da je na Marsu veliko zlahka dosegljive vode. Ko bomo nanj poslali ljudi, bi ti lahko nakopali nekaj prsti kjer koli na površini, jo segreli in pridobili vodo.

Laurie Leshin, ena izmed avtoric analize prsti, objavljene v reviji Science