Znanstvena skupina po analizi žlahtnih plinov sklepa, da se v velikem trku med Tejo in Zemljo slednja ni povsem stopila, pradavni del pa je še nedotaknjen globoko v plašču. Foto: Nasa
Znanstvena skupina po analizi žlahtnih plinov sklepa, da se v velikem trku med Tejo in Zemljo slednja ni povsem stopila, pradavni del pa je še nedotaknjen globoko v plašču. Foto: Nasa


V manj kot tednu dni je teorija, da je Zemljin naravni satelit nastal ob trčenju Protozemlje s protoplanetom Teja pred 4,5 milijarde let, dobila še dva podporna stebra.

Prvega je pred dnevi postavila nemška znanstvena ekipa, ki je analizirala vzorce Lune iz odprav Apollo in našla razlike v izotopih kisika. Te po njihovih trditvah kažejo na material nekega tretjega nebesnega telesa.

Druga znanstvena ekipa se je zakopala globoko pod Zemljino površje. Iz različnih plasti zemeljskega plašča je pridobila vzorce dveh žlahtnih plinov, neona in helija.

Ugotovili so, da se vzorci s spodnjega in zgornjega dela plašča razlikujejo v razmerju izotopov teh dveh elementov, kar kliče po razlagi, poroča ScienceDaily.

Soavtor raziskave, Sujoy Mukhopadhyay s Harvardske univerze, je podal svojo različico: prišli so iz različnih virov. Takšno odstopanje je lahko nastalo le v masivnem trku dveh nebesnih teles, ki je povzročil dovolj energije za staljenje in mešanje materije obeh teles, hkrati pa same globine Zemlje ni predrugačil.

"Če se bo teorija izkazala za pravilno, potem smo našli odmeve pradavne Zemlje iz časa pred velikim trkom," je izjavil za ScienceDaily.

Tretji steber so postavili v francoski znanstveni ekipi z univerze v Loreni, predstavili pa so ga na mednarodni geokemijski konferenci v ZDA. Zagrizli so v vprašanje preučevanja najzgodnejše Zemlje. To je izjemno zahtevno, saj posega v čas, ko plasti kamnin še ni bilo.

Bolj se zanašajo na ostanke pradavnih plinov, ki pa jih je izjemno težko najti. Nekateri plini, kot denimo ksenon, ostanek razpadanja joda, so se pozneje ujeli v plasti kremena. To pomeni, da so obstali v časovnih kapsulah, ki so jih pred zunanjimi vplivi ščitile milijarde let.

Zemlja naj bi bila za 60 milijonov let starejša
Francoska ekipa se je dokopala do nekaj vzorcev in s pomočjo datiranja ugotovila, da je prej omenjeni spodnji zemeljski plašč nastal v prvih 40 milijonih let po "rojstvu" planeta, in da je Zemlja nastala okoli 60 milijonov let prej glede na dozdajšnje podatke.

Trk s Tejo se je potemtakem lahko zgodil le po tej časovni točki. Posledično Francozi sklepajo še, da je toliko stara zemeljska atmosfera. Velikanskega trčenja, če je obstajala že prej, namreč ne bi preživela.