Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Priredila bo ognjeno predstavo
  • Slovenija ni na potencialnem območju padca delov
Tiangong 1 v radijski svetlobi
Tiangong 1, posnet v radijski svetlobi sredi marca na višini 270 kilometrov. Foto: Fraunhofer FHR
Tiangong 1
Tiangong 1 je bila precej enostavna postaja, podobna vesoljski ladji. Imela je 15 kubičnih metrov bivalnih prostorov, dodaten modul za osnovno infrastrukturo in pogon ter dva panela sončnih celic. Foto: China Manned Space Engineering Office
Palača in avtobus
Velikost Tiangonga 1 v primerjavi z ameriškim šolskim avtobusom. Foto: Aerospace Corporation
Zaplata padca
Napovedani pas morebitnega padca. Esa je ocenjevala, da se bo to najverjetneje zgodilo na zgornjem ali spodnjem robu, in za zdaj kaže, da se ni uštela. Foto: ESA CC BY-SA IGO 3.0
Kdaj bo padla
Napoved časovnega okna, v katerem naj bi se Tiangong 1 vrnil v atmosfero. Napoved je bila podana 30. marca. Foto: Esa
Višina orbite
Izmerjena višina orbite Tiangonga 1 in napoved padanja, podana 30. marca 2018. Foto: Esa
Ponazoritev uničenja
Aerospace Corporation je takole ponazoril zadnjo pot Nebeške palače. Vstop v atmosfero pri 120 kilometrih (Reentry), odlom panelov sončnih celic pri 80 kilometrij (Solar panels fail), pri 70 kilometrih prvi večji razpad strukture (Major break-up), vse drugo pa pozneje (Subsequent break-up) popade po tleh (Ground footprint), po zaplati, ki je široka 70, dolga pa 2.000 kilometrov. Foto: Aerospace Corporation
Tiangong 1
Ilustracija Tiangonga 1 v orbiti. Njegov padec iz Slovenije ni bil viden. Foto: CMSE/China Manned Space Engineering Office
Mere:
 
Masa: 8,5 tone (7,5 brez goriva)
Dimenzije: 10,4 m x 3,4 m x 3,3 m
Dva panela sončnih celic, vsak po 3 m x 7m
15 kubičnih metrov bivalnega prostora
Tiangong 1 v radijski svetlobi
Tiangong 1. Tudi radijski valovi lahko poskrbijo za lepo razločno fotografijo. FHR je z njimi pokazal, da Tiangong 1 ni bil stabilen, temveč se je prekopical v prostoru. Foto: Fraunhofer FHR
Radar
Radar TIRA instituta Fraunhofer FHR. Z njim so marca 2018 izvajali kampanjo opazovanja padca postaje Tiangong 1. Foto: Fraunhofer FHR
Palača in plovilo
Združitev plovila Šendžov 10 in postaje Tiangong 1 13. junija 2013. Foto: CCTV
Kitajska
Trije tajkonavti po vrnitvi s Palače leta 2013. Kitajski vesoljski program za državo igra pomembno vlogo, saj poudarja nacionalni ponos in uspeh družbene ureditve. Foto: Reuters
Padlo je
Primer opreme, ki je preživela vrnitev v atmosfero in pot navzdol. To je ostanek ameriške rakete Deta, najden v Južni Afriki. Foto: Nasa

Ognjeni konec kitajske vesoljske postaje Tiangong 1 v ozračju

Najverjetnejši čas padca: nedelja zvečer
31. marec 2018 ob 15:02,
zadnji poseg: 2. april 2018 ob 04:57
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kitajska vesoljska postaja Tiangong 1 se je nenadzorovano spustila v ozračje in v njem skoraj popolnoma zgorela. Nekaj delcev je preživelo in padlo v južni Tihi ocean.

Tiangong 1 (kit. Nebeška palača) je bila prva kitajska vesoljska postaja, ki je okoli Zemlje krožila vse od leta 2011. 2. aprila okoli 2.30 po našem času pa se je vrnila v ozračje in v njem doživela svoj visokotemperaturni konec, so sporočili s kitajskega oddelka vesoljske administracije za posadko (CMSA). Dogodek so potrdili Američani, ki so ga postavili na 2.16 po našem času.

7,5-tonsko in kot avtobus veliko napravo brez posadke je ozračje upočasnilo in nazadnje s trenjem tako segrelo, da je deloma zgorela, se stopila in na nebu ustvarila prizor, podoben meteorskemu dežju. CMSA piše, da je bila večina postaje uničena med spustom. Ostanki so verjetno deževali po več kot 2.000 kilometrov dolgi zaplati.

Poročil o poškodovanih ali kakršni koli škodi ni. Dogodek je bil torej predvsem priložnost za opazovanje zanimivega prizora in temu primerno je bilo med večerom 1. aprila in jutrom 2. aprila, kot je okvirno okno padca opredelila Evropska vesoljska agencija, v nebo usmerjenih veliko kamer. Toda foto- ali videogradiva še ni na voljo; ko bo, ga bomo ali objavili ali poskrbeli za potrebne usmeritve. A možnosti za to niso ravno velike. Padec se je namreč zgodil sredi največjega oceana na Zemlji.

Dogodek je služil tudi kot opozorilo na problematiko vesoljskih smeti, spadal je tudi med najzanimivejše vesoljske misije letos.

Tarča: skoraj dve tretjini planeta
Nebeška palača bi po prvotnem načrtu morala delovati le do leta 2013, ko bi jo načrtovano, nadzorovano in varno spustili v bridki konec. Toda Kitajci so jo na nebu pustili dlje in nekje vmes izgubili nadzor - kljub dolgotrajnim trditvam, da je pri njih vse v redu in da se je končal le podatkovni servis. Toda lani so bili prisiljeni tudi javno priznati, da v Palači ni vse nebeško. Iz takratnega obvestila Uradu Združenih narodov za vesoljske zadeve (UNOOSA) je razvidno, da je Tiangong 1 odpovedal že maja 2016 in ves ta čas izgubljal višino. Mednarodno skupnost (IADC) so zaprosili, naj v skladu z ustaljeno prakso izvede nadzorovalno kampanjo. (Domači javnosti so januarja letos še vedno zagotavljali nasprotno, piše Reuters). Nalogo je prevzela prej omenjena Esa, napovedi pa so podali tudi drugi, denimo Kalifornijska neprofitna organizacija The Aerospace Corporation in Kitajci prek državne tiskovne agencije Šinhua.

Točnega kraja ni znal napovedati nihče, saj je šlo za zahteven izziv. Postajo je upočasnjevalo in jo proti tlom usmerjalo trenje z ozračjem in ni povsem jasno, na kakšen upor bo naletela na določeni višini - ob določenem času. Tudi zato, ker na gostoto atmosfere vplivajo različni dejavniki, denimo Sončeva aktivnost in Zemljino magnetno polje. Dodatno kaotičnost je vneslo dejstvo, da T1 ni letel umirjeno, temveč se je prekopicaval in ustvarjal s časom neenak upor. Da se res prekopicava, so potrdile meritve nemškega instituta Fraunhofer. Ta je postajo spremljal v radijski svetlobi (rdeče podobe v galeriji desno). Ena sama dodatna ura v orbiti pa pomeni še dodatno orbito okoli Zemlje.

Kot morebitno območje padca so opredelili skoraj dve tretjini Zemlje, od 43 stopinj severne do 43 stopinj južne zemljepisne širne, torej več kot celotno Afriko in celoten pas zahodno in vzhodno. V njem so bili tudi južna Evropa vključno s Španijo, spodnjim Balkanom, južni del Apeninskega polotoka ... Slovenija pa ne (ponazoritev v galeriji desno).

Prej omenjena ameriška agencija je le nekaj ur pred dejanskim padcem napovedala, da se bo to zgodilo nad Atlantskim oceanom.

Na ESI so ves čas poudarjali, da posebne nevarnosti za ljudi ni. Večino Zemlje prekriva voda, preostanek kopnega pa je redko poseljen. Posledično je bila možnost, da bi ostanki nekoga zadeli, desetmilijonkrat nižja od možnosti, da ga udari strela ... v enem letu dvakrat. Še več, v celotni zgodovini raziskovanja vesolja še nihče ni umrl zaradi udarca umetnega meteorita.

Velikopotezni vesoljski program
Vesoljske postaje so drage in marsikdo se sprašuje, čemu Kitajska izdeluje svoje. Razlog tiči v tem, da je ta država na področju raziskovanja vesolja do neke mere izolirana. Z Evropo, Rusijo in drugimi omejeno sodeluje, z ZDA pa sploh ne, saj je v Nasi to zakonsko prepovedano. Kitajske tako ni pri Mednarodni vesoljski postaji (ISS) in je prisiljena toliko več vlagati v domači razvoj - ne le v vesoljsko postajo, temveč tudi v vso preostalo potrebno infrastrukturo. V zadnjem desetletju je pripravila velikopotezen vesoljski program, ki se vse hitreje širi. Ima domače rakete, vesoljske kapsule za tovor in posadko, lastna izstrelišča, pripravlja svetovni navigacijski sistem, kapacitete za sestreljevanje satelitov ...

Tiangong 1 je bil prvi poskus na področju vesoljskih postaj. Leta 2011, ko je bil ISS uradno zgrajen, je T1 na vrhu rakete Dolgi pohod 2F ravno začel svojo kariero: v orbito je poletel z izstrelišča Džiučuan, puščava Gobi (Notranja Mongolija, Kitajska).

Preizkus ključnih tehnologij
Tiangong je bil kot pionir neke države daleč od kompleksnosti mednarodnega ISS-ja. Gre za minimalno izvedbo vesoljske postaje, namenjeno zgolj preizkusu ključnih tehnologij. Konstrukcijsko spada v t. i. prvo generacijo vesoljskih postaj, saj je to ena sama soba v orbiti. Imela je en glavni modul, kovinsko "cisterno" pod pritiskom, ki je omogoča bivanje največ trem obiskovalcem, spanje dvema. Na splošno nebeška palača za astronavte ni bila ravno rajsko udobna. Ni bila namenjena daljšemu prebivanju v njej, kot je ISS (ki ima ljudi na krovu neprekinjeno že 17 let). Nanjo se je lahko hkrati priklopila samo ena vesoljska ladja, in to tista, ki je posadko pripeljala, zato za dodatno tovorno ni bilo prostora, sprotna oskrba pa nemogoča. Posadka je zato na njej lahko prebivala le kakšen teden ali dva, dokler že pripeljane zaloge niso skopnele. V tem času so se morali prebivalci olajšati in si kuhati na priklopljenem plovilu, saj Palača ni imela ne stranišča ne kuhinje. Na splošno je bil to boren prostor, le 15 kubičnih metrov, kar je za kubični meter manj od ene same, eksperimentalne sobice na ISS-ju (Bigelowov napihljivi Beam).

Tiangong 1 je imel še servisni modul z osnovno infrastrukturo in pogonom ter panele sončnih celic za električno energijo.

Pionirski koraki za velesilo
Kitajska je s Tiangongom 1 nameravala testirati sposobnost nadzorovanega približevanja dveh plovil v orbiti in njunega priklopa, kar je zahtevno opravilo. Bila je uspešna. Novembra 2011 se je Tiangong 1 združil z vesoljskim plovilom Šendžov VIII (Nebeška ladja 8), 343 kilometrov nad tlemi in pri hitrosti 28.000 kilometrov na uro. Sledil je Šendžov IX, ki je v vesolje poslal prvo tajkonavtko, dva tajkonavta in jih odložil na postaji, prvič za Kitajsko. Podvig so ponovili leta 2013, ko je Šendžov X trojico na postaji pustil 15 dni.

Vmes so izbruhnila manjša trenja med ZDA in Kitajsko. Zadnja je Američane obtožila, da s svojim skrivnostnim robotskim raketoplanom X-37B vohunijo za Tiangongom. Američani so odgovorili, da je bil X-37B v drugi orbiti tako daleč, da početje ne bi bilo smiselno. Obe državi vsa leta budno spremljata razvoj na tem področju, ki se usmerja k razvoju vojaških kapacitet, namenjenih predvsem uničevanju satelitov.

Leta 2013 je Kitajska nameravala postajo nadzorovano spustiti iz orbite, ki je nihala med 330 in 390 kilometri nadmorske višine, v ozračje in uničenje. A ker so sistemi še dobro delovali in je ostajala obilica goriva, so jo v tirnici pustili, zbirajoč dragocene podatke o delovanju, še bolj pa o vzdržljivosti naprav. Lekcije so nato uporabljali pri načrtovanju postaje druge generacije, Tiangong 2. Najpozneje sredi leta 2016 pa so očitno izgubili nadzor nad njo, zato je bil tokratni spust nenadzorovan. In ne gre za prvi tak dogodek v zgodovini.

Najbolj znan primer je Skylab
Najbolj znan primer je iz leta 1979. Takrat je deloma nadzorovano padla poškodovana ameriška vesoljska postaja Skylab, kar desetkrat bolj masivna. Njeni deli so deževali po Avstraliji, navaja Nasa. Nihče ni bil poškodovan, je pa ena izmed avstralskih občin od Nase zahtevala plačilo kazni za smetenje po javnih površinah. Povsem nenadzorovano je ugasnila druga sovjetska postaja, Saljut 2, ki je po trčenju z vesoljskimi smetmi končala v Tihem oceanu. Druge vesoljske postaje so na zadnjo pot odšle regularno, vključno z ruskim Mirom leta 2001, kaže Esina tabela.

Kaj se zgodi, če pade kaj večjega, kaže nesreča nad Čeljabinskom. Tam je leta 2013 eksplodiral 17 metrov velik in okoli 10.000 ton težek (po podatkih Scientific American) meteorit. Ranjenih je bilo 1.200 ljudi. Razlika je v tem, da je meteorit kompaktna kamnina, Tiangong pa votla naprava iz različnih materialov, zato razpade precej hitreje.

S 7,5 tone je Tiangong 1 bolj kot Skylabu ali meteoritu podoben nekaterim tovornim kapsulam, kot je bil evropski ATV (12 ton). Ta je med letoma 2008 in 2015 oskrboval ISS, po vsaki opravljeni misiji pa ga je morala Esa nadzorovano uničiti v ozračju. Izid je viden na dnu članka v videoposnetku. Tokratni prizor je bil najbrž podoben (na posnetke sicer še čakamo). ATV danes Esa predeluje v servisni modul za ameriško vesoljsko ladjo Orion, ki bo letela okoli Meseca in Marsa.

Zakaj postaja ostane v orbiti in zakaj pade
Vesoljska postaja je umetni satelit s kapaciteto za posadko. V orbiti, torej v krožnici okoli Zemlje, se ohranja zaradi velike hitrosti, ne ker tam težnosti ne bi bilo. Če bi nekoga mirujočega posadili na višino 400 kilometrov, bi namreč hitro končal v kraterju, če že ne bi sam zgorel v ozračju. Tudi Tiangong 1 je v resnici ves čas padal. Kako torej leta in leta ni končal na tleh? Zaradi Newtonovih zakonov gravitacije.

Angleški fizik Isaac Newton je pred stoletji prišel na bistroumno idejo: če bi z visoke gore top ustrelil kroglo, bi prej ali slej padla na tla. Če bi jo izstrelil hitreje, bi odletela dlje. Če pa bi kroglo ustrelili z izjemno veliko, a ravno pravšnjo hitrostjo, bi se njeno padanje prilegalo ukrivljenosti planeta. Krogla bi večno padala, a nikoli dosegla tal (če odmislimo zaviranje ozračja). Prav to počnejo vesoljske postaje in drugi umetni sateliti. Tiangong 1 drvi z 28.000 kilometri na uro in riše primeren obod.

Zakaj pa je naposled resnično padla? Na 300 kilometrih višine je vakuum dober, a ne popoln. Še vedno je dovolj raztresenih molekul, da postajo lahno, a zaznavno zavirajo. Na dan je izgubljala približno šest kilometrov višine, kažejo podatki oddelka kitajske vesoljske agencije za posadko CMSE. Še sredi januarja je bila na 280 kilometrih, 30. marca že na 189 km. Tudi ISS izgublja hitrost in s tem višino; pospeške ji vračajo gostujoče kapsule, kot je Sojuz. Ko bo prišel njen čas, jo bo najbrž zavirala gostujoča vesoljska ladja.

Naslednica že na nebu
Vsekakor je to za Kitajsko manj pomemben trenutek. Zdaj upajo v naslednico, Nebeško palačo 2, izstreljeno leta 2016, in tudi ta je že sprejela posadko. Vse to pa je zgolj priprava na pravo, večmodularno, veliko postajo, ki jo bo predvidoma začela leta 2020. Kitajska Akademija znanosti razglaša načrte, da bo kitajska velika vesoljska postaja po letu 2024 prevzela vlogo ISS-ja v mednarodni skupnosti. Prav v ta namen so razvili težjenosilno raketo Dolgi pohod 5, prvič preizkušeno lani.

Peking svoj vesoljski program vidi kot simbol naraščanja moči države v mednarodnih odnosih. Z njim dokazuje tudi tehnični napredek in uspeh komunistične stranke pri gradnji boljšega jutri za narod, ki se je dolgo boril z revščino. Tudi astronavti so izrazito ideološko opredeljeni. Znana je izjava, da "niti v vesolju zvestoba komunizmu ne bo uvela" in da bodo tudi tam "vojaki revolucije".

Trenutno sta v orbiti vesoljski postaji ISS ter Tiangong 2. Zasebnik Bigelow Aerospace se lahko pohvali s parom Genesis 1 in 2, a zadnji sta testni napravi, ki ju posadka ni nikoli obiskala.

V ZDA je vladajoča politika prejšnji mesec začela javno razpravo, kaj storiti z ISS-jem po letu 2024, ko se mu izteče mednarodno financiranje. Predlagala je predajo postaje zasebnikom, torej komercialnemu sektorju. Alternativa je deorbitiranje in uničenje v ozračju. Sproščeni denar naj bi šel za postavitev orbitalke pri Mesecu, za katero se zanimajo tudi Rusi.

Video 1
: Esina kapsula ATV zgori v ozračju. Tokrat je pričakovati precej podoben prizor.


Video 2
: Raketa Dolgi pohod 7 zgori v ozračju (2016).

Video 3: Simulacija vstopa Tiangonga 1 v ozračje (The Aerospace Corporation).

Video 4: Prelet Tiangonga 1 nad Arizono 21. marca, posneto z enostavnim teleskopom.

Video 5: Izstrelitev Tiangonga 1 leta 2011.

VIDEO
Konec Nebeške palače 1

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
PikiMiki
# 31.03.2018 ob 15:19
A zavarovalnica krije, če ti vesoljska postaja pade na bajto :)
dice
# 31.03.2018 ob 15:06
Made in China
eos
# 31.03.2018 ob 15:31
Ufff, klikanje na vse vire v članku, podaljša branje za 5x! To pa je kvaliteta članka. Ko bi vsi bili tako napisani.
FancyBoy
# 31.03.2018 ob 16:03
Lep clanek, pohvale avtorju!
Cvetača
# 31.03.2018 ob 15:22
Mrbit se nam pa nasmehne sreča in ladja pade točno na naš parlament.
Yanez
# 31.03.2018 ob 17:10
Ljudje božji. Verjetnost, da kitajska vesoljska postaja kaj živega zadene na zemlji je najbrž enaka verjetnosti, da nas zadene komet. 1000 krat in več verjetneje je, da nas bo jutri zadela kap, ali puška soseda jagra, ki se mu je sprožila med čiščenjem in nas zadela ob oknu, ali mulc, ki je naredil kurcšlus v kopalnici in je hiša zgorela, ali napadli Hrvati....
Skratka, če se kdo sekira, da bo dobil kaj kitajskega pleha na glavo, naj ostane miren. Prej bomo v fusbalu svetovni prvaki...
Bojan18
# 31.03.2018 ob 16:13
Odličen in izčrpen članek, zelo dobro podprt s smiselnim slikovnim gradivom. Ko bi le imeli več takih novinarjev.
Yanez
# 31.03.2018 ob 16:11
Statistično gledano je največja možnost, da pade na glavo Kitajcu.
Bivši uporabnik
# 31.03.2018 ob 17:33
Prvoaprilska šala.

Zemlja je vendar ravna.
Bivši uporabnik
# 31.03.2018 ob 19:41
Avtorju članka sporočam, da vedno z užitkom in v celoti preberem njegove prispevke. Hvala!
Miki Mause
# 31.03.2018 ob 16:45
Lahko rečem samo WAW za tak članek. Vse pohvale novinarju Mastenu. Ko bi bilo več takih kvalitetnih člankov in novic na tem državnem plačljivem portalu, pa jih je nažalost 99% totalnih skorpucal in slabo prepisanih od drugih tujih medijev pa še to samo določenih in kar se tiče novic iz Slovenije tudi skropucala.
grenadir
# 31.03.2018 ob 15:16
domen_92 ... Zakaj pa Putina.. To lahko Kitajci z lahkoto naredijo tudi sami, glede na to, da so dokazano že pred skoraj desetletjem sestrelili lasten satelit.... Je pa vprašanje, zakaj bi jo sploh sestrelili...
gozdar1
# 31.03.2018 ob 17:24
Nekateri nikjer ne morejo brez politike pa amerike ,rusije,... saj kitajci niso prvi ki so izgubili kontrolo na postajo, na misel pride skylab ali pa saljut.
Olorin
# 01.04.2018 ob 09:10
@mb128
"Jep padec je zagotovljen! Sestreliti pa zato ker bi ga tako fragmentirali mogoče tako zelo, da bi zgorel v atmosferi popolnoma in ne bi obstajala niti najmanjša možnost, da komu kakšen njegov del pade še kje na glavo!"

Sestrelitev bi pomenila, da bi nekatere dele satelita odneslo nekoliko visje v orbito in v nepredvidljive smeri. To podaljsa krozenje teh ostankov in poveca moznost, da bi poskodovali in onesposobili se katere druge izmed kakih 500 delujocih satelitov, ki krozijo v nizki orbiti. Loterija, ki je nihce noce igrati.
Dux Ursus
# 31.03.2018 ob 16:20
"Še več, v celotni zgodovini raziskovanja vesolja še nihče ni umrl zaradi udarca umetnega meteorita."
Zaradi tega nisem prav nič bolj miren. Vsaka stvar se prej ali slej zgodi prvič. Nedolgo tega se je prvič zgodilo, da je samovozeči avtomobil povozil peško. "Kakšna čast!"
Owl
# 31.03.2018 ob 15:30
Pa ravno sem pogledal film Salyut 7
naš človek
# 01.04.2018 ob 00:44
Glede lastništva in odškodnine (5 minut guglanja):
- Kitajska ostaja lastnik vseh delov vesoljske postaje, kamorkoli ta že pade. Hkrati je polno potencialno nevarnih snovi, svetujejo, da se ne dotikaš ostankov in se jim ne približuješ.
- obstaja konvencija iz leta 1972 po imenu Konvencija o mednarodni odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo vesoljski objekti, ki v grobem določa, da je za škodo odgovorna država izstrelitve (lokacija in naročnik), če je vpletenih več držav, lahko celotno škodo izterjaš pri katerikoli (ne me držat za besedo, ampak če Američani izstrelijo raketo v Bajkonurju in ti pade na bajto, se lahko očitno izterja odškodnino od ZDA, Rusije ali Kazakhstana). Ne moreš pa tega sam, odškodnino lahko zahtevajo samo države. Zahtevek je bil do sedaj en sam, ko je sovjetski satelit padel v Kanado - primerov je bilo najbrž še več, ampak so se drugače zmenili, mimo konvencije.
tomaz14
# 31.03.2018 ob 18:48
V Dravo bo padla. Zato pa Fištra hod na Kitajsko. Prva prava investicija. Brajdić & comp. že čakajo.
G.Bruno
# 31.03.2018 ob 18:20
alessio444
Ne sme se sestreliti, ker je v postaji tehnologija top secret.
Slabo si bral. Postaja nima sekreta.
GorskiVodnik
# 31.03.2018 ob 22:31
@G. Aljoša,
meteorit v Čeljabinsku je ob premeru 17 m imel volumen okoli 2.500 m^3 !
(volumen krogle je 4 / 3 * Pi * r ^3)
Če bi bil iz najlažjega stiropora, bi tehtal precej več kot 10 t.
Strokovnjaki so njegovo maso grobo ocenili na 10.000 ton, ob predpostavki gostote okoli 4 t/m^3.
Kamniti meteoriti imajo gostoto okoli 4 t/m^3, kovinski (železo, nikelj) pa okoli 8 t/m^3.
LP!
GorskiVodnik
# 31.03.2018 ob 22:32
Popravek:
Kamniti meteoriti imajo gostoto okoli 3 t/m^3,
Homer.
# 31.03.2018 ob 20:20
@PikiMiki
# 31.03.2018 ob 15:19
A zavarovalnica krije, če ti vesoljska postaja pade na bajto :)
--------------------------
Saj vem, da se zahebavaš, ampak v osnovnem paketu zavarovanja hiše je tudi padec letala.
Ni ravno letalo, leta pa.....
Tako da problemov ne bi smelo biti.......

Glede izgubljenih oziroma nenadzorovanih padcev, so jih imeli vsi, ki so karkoli poslali v vesolje.
V tem Kitajci nič ne odstopajo, oziroma niso nič slabši.

Glede padca pa je predvsem nepotrebna panika, saj bo večina itak zgorela in izpuhtela še preden pride do zemlje, večina tega pa bo itak nad morjem.

SS Columbia je razpadel in zgorel nad kopnem in to nad dokaj naseljenimi kraji ZDA, pa nihče na tleh ni bil poškodovan..........
malikaliber
# 31.03.2018 ob 18:23
Slovenija ni ogrožena. Hrvatom pa lahko pade tam okoli Pelješca in Lastova...
1a34
# 31.03.2018 ob 15:56
Površina Zemlje je 510 milijonov kvadratnih kilometrov.
510 000 000 kvadratnih kilometrov torej.
1 kvadratni kilometer je 1.000.000 kvadratnih metrov.
510 000 000 kvadratnih kilometrov krat 1.000.000 m2/km2 = 510 000 000 000 000 m2.
Posamezna hiša je pa velika 10 krat 10 metrov = 100 m2
Torej je verjetnost česarkoli pomirjujoče majhna.:-)
KdoJeDarthVader
# 31.03.2018 ob 19:50
Če se le da se izogibam izdelkom Made in China, Made in P.R.C. Njihovi izdelki so kot vikend, kratkotrajni.
JBT
# 31.03.2018 ob 18:37
A se šalijo. To je le velikonočni utrinek.
DrMatilda
# 01.04.2018 ob 01:33
Vesoljske smeti so zanimiva reč.
To sploh niso smeti ampak zelo uporabni deli, izdelani iz naravnih elementov in umetnih mas, ki nam znajo v vesolju še kako koristiti.
Lahko bi sprejeli mednarodno konvencijo,ki bi vesoljskim agencijam celo zapovedovala, da moraj vesoljske odpadke usmerjati proti Mesecu. Tja gor naj vse zmečejo, ko bodo pa na luni nastale prve kolonije, bodo imeli povsod dovolj uporabnih smeti, ki bi jih sicer morali tja pripeljati posebej.
Kdo bodo sploh prvi migranti na Mesecu, najbrž kakšni delavčki in zamorci, ki bi doma delali za par dolarjev mesečno, na luni pa bodo v nekaj letih zaslužili dovolj, da se jim ne bo več treba ukvarjati samo s smetmi.

Mesec republjik!
malikaliber
# 31.03.2018 ob 18:32
Vsi bi nekaj sestreljevali in veliko jih je polno nekih zarot, takšnih in drugačnih, a nobeden pojma nima. Dejte se mal informirat preden neumnosti pišete, samo zato, da vas vam podobni nevedneži všečkajo in imate pomirjen ego. Na Anglijo v nobenem primeru ne more past...
1a34
# 02.04.2018 ob 07:40
Večja verjetnost je, da umreš od tega, da se ustrašiš, da ti bo na glavo padla vesoljska postaja, kot pa da se to res zgodi.
izo
# 01.04.2018 ob 21:24
folk, kolk tega je že padlo dol in to dejansko med naselbine (sploh kakšne južna amerika ipd), pa nobeden nič kaj preveč tega gonil po medijih. seveda pa je šlo za "voljno" tehniko, ne kitajsko ali bog ne daj, rusko..
ElTorro
# 01.04.2018 ob 16:42
Me ne skrbi, imam hišo zavarovano tudi pred "deli zrakoplova" :)
Homer.
# 01.04.2018 ob 08:05
@mb128
Vsi sateliti imajo še svoj pogon, saj je treba sateliti postaviti na potrebno pozicijo in to potem vzdrževati.
Izvzeti so morda mikro sateliti (vesoljski programi raznih fakultet, radioamaterji in podobno).
Nekaj takih satelitov so celo "izvrgli" iz ISS
eMZe
# 31.03.2018 ob 21:51
Zakaj neki bi ga sestrelili? A da bo padel dol? To je menda že zagotovljeno.
janezi
# 31.03.2018 ob 18:51
fantje hvala za humor.
Aljoši lepa hvala za članek !!
tupamaross
# 31.03.2018 ob 18:27
Nekaj ne razumem. Kje so sedaj tako opevane rakete, ki bi to
postajo uničili nad oceanom.

Aljoši pa velika hvala za zelo dober in razumljiv zapis o vsem.
mb128
# 31.03.2018 ob 15:27
Glejte Zda in Rusija imata zagotovo protisatelitsko orožje Kitajska verjetno tudi. Kaj te tri države ne bi mogle naredit kaj zoper ta satelit?! Če ne drugega bi se vseskupaj razbilo na takšne koščke, ki bi vsaj v 99% zgoreli v atmosferi!
Mimogrede, če že pride do česa kam naj se nesrečnež obrne za odškodnino, po katerem zakonu v mednarodnem pravu je sploh upravičen do nje? Sicer pa so po vsej verjetnosti raznorazni lovci že v pripravljenosti. Če ne drugega znajo deli, ki bodo padli na Zemljo prinesti dosti denarja!
kislec
# 02.04.2018 ob 16:11
Me ne skrbi, imam hišo zavarovano tudi pred "deli zrakoplova" :)

toro, ni kritja : tole so kosi zrakopada in ne zrakoplova (skozi zrak pada in ne pluje)
SsDrag
# 02.04.2018 ob 08:57
je pa zato toliko bolj onesnažen naš lepi planet! :(
ampak glede na to, kolk svinjarije že zdaj plava v morju, tistih nekaj dodatnih kil ne bo problema, ne?
NoFuture
# 02.04.2018 ob 08:48
Flat earth !!
Homer.
# 01.04.2018 ob 21:36
Drži!
Informacijo sem dal zgolj za tiste, ki bi morda na nebu videli kakšen "utrinek".
"Okno" je precej veliko, kar pomeni, da je majhna možnost, da bi sploh kaj videli
pravaresnica123
# 01.04.2018 ob 07:20
Mogoče bo pa padel v kak poštni nabiralnik na velenjskem? Aja, tisti je premajhen.
mb128
# 31.03.2018 ob 23:33
artoum
Glej če si pozorno bral članek si moral prebrati, da bi z postajo moralo biti konec že pred leti. Če bi bilo konec takrat bi to bil nadzorovan konec tako pa sedaj temu žal ni tako. Dejstvo je, da če predmetu, ki se nahaja v (nizki) orbiti, pade hitrost pod nek minimum ta predmet zagotovo pade proti Zemlji. Gravitacija pa to. Kako je s pogonom pa ne vem. Kar vem je to da ISS poseduje določene motorje, ki jih uporabi (predvsem) takrat ko je ogrožen zaradi kakšnega drugega vesoljskega objekta.
mb128
# 31.03.2018 ob 22:54
EmzE
Jep padec je zagotovljen! Sestreliti pa zato ker bi ga tako fragmentirali mogoče tako zelo, da bi zgorel v atmosferi popolnoma in ne bi obstajala niti najmanjša možnost, da komu kakšen njegov del pade še kje na glavo!
stanolio
# 02.04.2018 ob 12:08
Te postaje vsaj ne bomo našli v Južni Afriki kot smo našli Ameiško. Fiziki in matematiki v Kitajski znajo prav toliko kot Ameriški, zato so naše politične skrbi odveč. Pojdite na Kitajsko pa boste videli kje so oni, niso v prazgodovini ampak v sedanjosti, to bodo morali priznati tudi nadljudje Amerigosi.
Druga Švica
# 02.04.2018 ob 11:49
"Kitajska vesoljska postaja Tiangong 1 se je nenadzorovano spustila v ozračje in v njem skoraj popolnoma zgorela. Nekaj delcev je preživelo in padlo v južni Tihi ocean."

"Primer opreme, ki je preživela vrnitev v atmosfero in pot navzdol. To je ostanek ameriške rakete Deta, najden v Južni Afriki. Foto: Nasa"

Še enkrat: ves vesoljni trash (sateliti, vesoljske postaje, itd.) pada nenadzorovano na zemljo - ne samo "kitajski".
mb128
# 02.04.2018 ob 10:25
Ancistrus
Tisto je amaterski posnetek. Lahko je fake ali pa tudi ne!
Sicer pa...
https://youtu.be/frQWUeyc3Qs
Bo to dovolj dobro zate, bo to zate verodostojno?!
eMZe
# 02.04.2018 ob 09:23
@mb2×2×2×2×2×2×2
Sateliti te vrste so v termosferi (do ca. 700 km). To je tam, kjer sončni veter zganja polarni sij.
Iz tega razumeš, da je tam zgoraj še nekaj ozračja. Je redko, vendar vsak trenutek vesoljsko plovilo s trenjem ob te molekule izgublja hitrost kljub temu, da je v orbiti,. Ker jo izgublja, nima več orbitalne hitrosti in je obsojeno na padanje.
Majhne količine goriva, ki ga imajo sateliti s seboj, popravljajo rezultate tega trenja, zato lahko tam zdržijo precej let.
Homer.
# 02.04.2018 ob 09:16
@SsDrag
O kakšnem onesnaženju govoriš?!
1) 80-90% postaje je zgorelo in se uplinilo ob vstopu v atmosfero
2) Kar je ostalo, so ostanki bolj masivnih delov (predvsem kovinski)
3) Postaja ni imela kakega nuklearnega reaktorja (torej ni nobenih radioaktivnih ostankov)
4) Kar je prišlo do zemlje, je končalo na dnu Pacifika več 1000m globoko in bo tam ostalo veke vekomaj
Kekec99
# 02.04.2018 ob 08:00
Sateliti ki se uporabljajo za sistem GPS imajo dva motorja ki skrbita za zdrževanje tirnice satelita, imata na voljo 145 kilogramov goriva (N2H4, hidrazin), kar zadostuje za 12 let obratovanja. V vesolje "smo" poslali 66 takih satelitov, vsi razen dveh so tam tudi "pristali", obratuje jih še 31.
Olorin
# 01.04.2018 ob 16:05
No, saj lahko poskusis ustaviti tale satelit in mu napises kazen zaradi prehitre voznje, recimo...
Kazalo