Med odpravo nameravajo raziskovalci opazovati populacijo severnega medveda in preveriti morebitne vplive podnebnih sprememb in globalnega segrevanja. Foto: EPA
Med odpravo nameravajo raziskovalci opazovati populacijo severnega medveda in preveriti morebitne vplive podnebnih sprememb in globalnega segrevanja. Foto: EPA
Ruska zastava
Svoje težnje je Rusija pokazala že leta 2007, ko je na dnu arktičnega morja namestila svojo zastavo. Foto: EPA

Namen odprave je preizkusiti satelitsko navigacijsko tehnologijo GLONASS, s katero želi Rusija konkurirati zahodnemu GPS-u. Arktika je razdeljena med Rusijo, ZDA, Norveško, Grenlandijo in Kanado, a zadnje ruske poteze vzbujajo skrb, da si želi Rusija pridobiti večji delež z nafto bogatega območja. Svoje težnje je Rusija pokazala že leta 2007, ko je na dnu Severnega ledenega morja namestila svojo zastavo. Nekoliko olja na ogenj je prilil še vodja odprave Vladimir Čukov, ki je povedal, da je Rusija pri raziskovanju Arktike daleč pred drugimi državami.

Raziskovalci se bodo na pot odpravili 17. februarja, 8.000 kilometrov pa naj bi prepotovali do 22. junija. Osem raziskovalcev bo v dveh posebnih vozilih (s prenapihnjenimi pnevmatikami, ki dovoljujejo vožnjo skozi snežne zamete) potovalo tudi v poletnih mesecih, ko zaradi temperatur nad ničlo led začne pokati. V ekipi sta tudi dva Kanadčana, ki sta se rodila v Rusiji, med odpravo pa nameravajo opazovati populacijo severnega medveda in preveriti morebitne vplive podnebnih sprememb in globalnega in tjulnje
Medtem pa Dirk Zeller iz univerze v Britanski Kolumbiji opozarja, da je arktično morje veliko bolj podhranjeno, kot kažejo podatki. Podatki Agencije Združenih narodov, ki spremlja količino ulova, so po njegovem mnenju za 75-krat nižji kot je dejanski ulov. Raziskovalci menijo, da je bilo med letoma 1950 in 2006 v aljaških vodah ulovljenih 89.000 ton rib, v kanadskih 94.000 ton, v ruskih vodah ob sibirski obali pa 770.000 ton rib, po podatkih agencije ZN-a pa je ulov znašal le 12.700 ton.

Natančnejši podatki o ulovu kažejo, da je bil občutek o obsežnih zalogah rib v Arktičnem morju lažen, opozarja Zeller. Večina prizadevanj za ohranitev vrst se osredotoča na tjulnje in severne medvede, a znanstveniki opozarjajo, da se ti dve vrsti ne bosta mogli obdržati, če se bo zanemarjal preostali ekosistem. Težave bi se lahko še povečale, če (ko) bodo podnebne spremembe ribe prisilile, da se pomikajo globlje v polarne vode, tajanje ledu pa bo ribiškim barkam omogočalo lažji dostop do jat. Ribiškemu ladjevju namreč zmanjkuje ribolovnih območij, območji Arktike in Antarktike pa sta eni redkih, ki še nista povsem raziskani.