Petletno študijo so izvedli raziskovalci inštituta Broad, medicinske šole Harvarda in otroške klinike iz Bostona, poroča portal ScienceDaily. V njej so zbrali vzorce DNK-ja več kot 100.000 ljudi in natančno analizirali zapletene genske variacije več kot 65.000 človeških genomov, preučili na stotine možganov umrlih ljudi ter uporabili živalske modele, da so lahko dokazali, da beljakovina imunskega sistema, imenovana C4, igra doslej nepoznano vlogo v možganih.

Vse to je vodilo do odkritja, da bi shizofrenija lahko bila posledica specifične genske variacije, ki je povezana s propadom povezav med nevroni.

To tudi pomaga pojasniti, zakaj se shizofrenija začne pojavljati že v adolescenci, ko je uničevanje sinaps še posebej dejavno. "Odkar je bila shizofrenija pred več kot 100 leti prvič opisana, je njena biologija črna skrinjica, saj je bilo tako rekoč nemogoče ustvariti bodisi celični bodisi živalski model bolezni. Razumevanje teh genetskih učinkov nam omogoča, da odškrnemo pokrov te škatle in vidimo dejanske biološke mehanizme," je pojasnil eden izmed vodilnih avtorjev študije, Steven McCarroll.

"Ta študija predstavlja prelomno točko v boju proti duševnim boleznim," pa je bil navdušen Bruce Cuthbert, direktor ameriškega nacionalnega inštituta za duševno zdravje.