Cilj projekta je raziskovalcem omogočiti "poslušanje podatkov" in med zvoki izluščiti tistega, ki predstavlja nastanek Higginsovega delca (bozona), ko ali če ga bodo končno zaznali.

Dr. Lily Asquit, vodja projekta, je podatke oblikovala s pomočjo inženirjev zvoka, uporabila pa je podatke, pridobljene v okviru poskusov projekta Atlas (Atlas je eden izmed šestih detektorjev delcev v švicarskem Cernu). "Če je energija blizu vas, boste slišali nizek ton, če je oddaljena, pa bo ton višji," je Asquitova pojasnila za BBC. Glasnost bo naraščala v skladu s količino energije. Ob šibki bo zvok zelo tih, je dodala.

Kako "zveni" energija, naj bi "uganili" s pomočjo kalorimetra, naprave znotraj Atlasa, ki jo sestavlja sedem koncentričnih plasti. Vsaki plasti so pripisali glasbeno noto oziroma ton, višina tona pa je odvisna od količine energije, ki jo zazna posamezna plast instrumenta. Gre za proces sonifikacije, pretvarjanje znanstvenih podatkov v zvoke.

"Ko poslušaš rezultate sonifikacije, v resnici poslušaš podatke. Zvok je pravilna reprezentacija podatka in o podatku sporoča nekaj, česar sicer ne bi mogli izvedeti," je pojasnil Archer Endrich, ki je zadolžen za računalniško programiranje v okviru projekta.

K projektu so pritegnili tudi komponista Richarda Dobsona, ki je dejal, da "iz zvoka veje jasna struktura", kot da bi šlo za moderno kompozicijo, ki se neprestano spreminja. V procesu sonifikacije je skupina Lily Asquit uporabila le podatke resničnih, že opravljenih eksperimentov.

Kdo bo zaslišal zvok osnovnega delca?
Znanstveniki upajo, da bodo s pomočjo eksperimenta "zaslišali" tudi Higgsov bozon, domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev. Po teoriji so Higgsovi bozoni nosilci Higgsovega polja, ki naj bi po predvidevanjih prekrivalo vse vesolje in delcem dajalo maso. O obstoju bozona je leta 1964 pisal škotski fizik Peter Ware Higgs, za njegovo teorijo pa za zdaj še ni trdnih dokazov. Po znanstvenih izračunih naj bi njegova masa bozona znašala okoli 200 GeV (gigaelektronvolt), v Cernu in pospeševalnikih drugje po svetu pa za zdaj še niso presegli energije nad 115 GeV, čeprav so zaznali nekaj dogodkov, ki bi jih lahko pripisali nastanku Higgsovega bozona (vir: Wikipedija).