Znanost in tehnologija
Izstrelitev
Še ena uspešna izstrelitev za raketo Ariane 5, ki praktično že 15 let ni imela večje napake. Foto: Esa
Na ploščadi
Raketa Ariane 5 na izstrelitveni ploščadi v Francoski Gvajani z nameščenim BepiColombom (vrh). Foto: Esa/S. Corvaja
Cilju naproti
BepiColombo poganjajo ionski motorji. Potisk enega takega je primerljiv s položenim evrskim kovancem na roko, kar je malo, a v skoraj popolnem vakuumu vesolja šteje. Foto: ESA/ATG medialab, NASA/JPL
ESOC
Inženirji v Esinem nadzornem središču Darmstadt v Nemčiji se pripravljajo na izstrelitev sonde BepiColombo 19. oktobra 2018. Foto: Esa
Mariner 10
Končni tirnici MMO-ja (večja) in MPO-ja (manjša). Foto: ESA/ATG medialab
Merkur, kot ga je posnel Messenger. Foto: NASA/Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory/Carnegie Institution of Washington
ESOC
V očesu vidni svetlobi je Merkur pust in siv. Če pa se doda svetloba drugih valovnih dolžin, je slika drugačna. Na tem posnetku, ki ga je naredila Nasina sonda Messenger mnogo let nazaj, so z barvami ponazorjene različne kemične sestave površja. Foto: NASA/JHU Applied Physics Lab/Carnegie Inst. Washington
Mariner 10
Mariner 10 je zaradi oblike tirnice vedno naletel na temno stran Merkurja. Fotografiral ga je v slabih svetlobnih razmerah in deloma osvetljenega ob oddaljevanju od planeta. Nasa je na podlagi fotografij lahko ustvarila takšen kolaž planeta. Messenger je desetletja pozneje poskrbel za boljše posnetke, še največ pa si lahko obetamo od svežega Bepija. Foto: Nasa/JPL
Kosi
6,5-metrsko vesoljsko plovilo, razstavljeno na posamezne dele. Foto: ESA/ATG medialab
Ločitev
Predviden trenutek ločitve med zgornjo stopnjo rakete Ariane 5 in vesoljskim plovilom BepiColombo približno 30 minut po izstrelitvi. Pogonski modul je levo, MPO z zloženimi sončnimi paneli na sredini, MMO na desni, še prekrit s ščitom proti Sončevemu sevanju. Foto: ESA/ATG medialab
Beppi
Italijanski matematik, inženir Giuseppe (Bepi) Colombo (1920-1984), je izračunal potrebno pot za energetsko relativno poceni dostop do Merkurja, ki ji je pozneje sledila Nasina sonda Mariner 10. Foto: Esa

Dodaj v

Proti Merkurju je poletela dvojna sonda BepiColombo

Dvojna sonda Ese in Jaxe
19. oktober 2018 ob 18:56,
zadnji poseg: 20. oktober 2018 ob 04:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Redko obiskani planet Merkur bo dobil kar dvojno družbo. Proti njemu je Esa v sodelovanju z Jaxo izstrelila BepiColombo, tretjo Merkurju posvečeno sondo v zgodovini.

Izstrelitev se je zgodila ob 3.45 po našem času, z izstrelišča Kourou (Francoska Gvajana) na raketi Ariane 5. V nebo je odletela štiritonska, šest metrov in pol visoka sonda BepiColombo. 26 minut po izstrelitvi se je ločila od zgornje stopnje rakete. Kakšno uro pozneje bo razvila panele sončnih celic in antene, ki bodo zagotavljale komunikacijo med pretežno samostojnim potovanjem proti cilju, planetu Merkur.

Zaradi sodelovanja med Eso in japonsko vesoljsko agencijo Jaxa je misija kar dvojna. Vsebuje namreč evropski Merkurjev planetarni orbiter (Mercury Planet Orbiter, MPO), japonski Merkurjev magnetosferni orbiter (MMO), pa še modul za električno napajanje in pogon.

BepiColombo je prvi evropski, pa tudi prvi japonski poskus raziskovanja Merkurja, in tudi prvi večji skupni projekt obeh agencij.

Posnetek izstrelitve na dnu članka.


Sedem dolgih let potovanja
Potovanje bo dolgo in zapleteno, saj Merkur spada med zahtevnejše planete za utirjenje v orbito. Je namreč Soncu najbližji, oddaljen le 58 milijonov kilometrov, in sonda se mora za utirjenje bojevati tudi s silnim privlakom zvezde, za kar je potrebno precej energije. Tudi zato je Merkur do zdaj dobil le dva obiska, nekaj mimoletov (Mariner 10) in eno sondo orbitalko (Messenger).

Potovanje bo trajalo kar sedem let. Vključevalo bo oblet Zemlje in Venere (2020), pa še en oblet Venere leta 2022, s čimer bo sonda dobila dodaten pospešek, ter več obletov Merkurja samega (med letoma 2021–2025), vse dokler ne bo prišlo do stabilizacije v orbiti, predvidoma decembra 2025. (Podrobneje v vizualizaciji na dnu članka.)

"Merkur je planet skrajnosti in skrajnosti so potrebne tudi za to, da do njega sploh pridemo, vključujoč ekstremne tehnike ter navigacijske rešitve," je dejal Paolo Ferri, vodja Esinega nadzornega središča ESOC v Darmstadtu, Nemčija. "Po odhodu z Zemlje bo plovilo premerilo devet milijard kilometrov v sedmih letih in opravilo devet obletov planetov pri najvišji hitrosti 60 kilometrov na sekundo [216.000 km/h], vse za to, da bi dosegli najmanj raziskani planet notranjega Osončja."

Manevriranje bo zahtevnejše tudi zaradi panelov sončnih celic, ki bodo morali biti vedno ravno prav usmerjeni proti Soncu. Premalo obsijanosti bi pomenilo manko električne energije, preveč obsijanosti pa bi prekoračilo meje panelov. In bližje kot bodo Soncu, težje se bo izogibati obema neprijetnostma.

Med potovanjem bo japonski del ugasnjen oz. v stanju mirovanja. Le nekajkrat ga bodo kratko prižgali, da preverijo stanje.

Pogon do cilja bo zagotavljal ionski motor, zaviranje tik pred utirjenjem pa raketni motorji.

Trojica se bo ločila tik pred dejanskim utirjenjem v orbito okoli Merkurja. Vsak del bo ubral svojo pot oz. ločeno tirnico. MMO bo po svoji planet obkrožil v 9,3 ure, pri čemer ga bo odnašalo od 11.640 do 590 kilometrov, MPO pa v 2,3 ure, njegov razpon oddaljenosti se bo gibal od 1.500 do 480 kilometrov.

Delovala bosta eno leto, predvideno pa je še enoletno podaljšanje, čeprav praksa kaže, da se vesoljske misije pogosto zavlečejo še precej dlje.

Znanstveni cilji misije
Kaj pa bosta tam počeli? Prva naloga bo podrobno kartiranje planeta, in to ne le v očesu vidni svetlobi, temveč v širšem naboru valovnih dolžin. Tako bodo ugotovili kemično sestavo površja. Merkur je najmanjši planet Osončja in se ves čas še dodatno krči, kar povzroča tektonske razpoke in druge geološke pojave, ki bodo vizualno ter topološko premerjeni.

Ne le to, tudi globine planeta. Prek zaznane notranje strukture bodo lahko sklepali marsikaj o Merkurjevi zgodovini, pa tudi širše. "Kot Soncu najbližji ima Merkur pomemben položaj in nas lahko marsikaj nauči o nastanku planetov. Merkur, Venera, Zemlja in Mars sestavljajo družino kamnitežev, vsak izmed njih daje svoj delež informacij o zgodovini celotne skupine. In če bomo izvedeli, kako so nastali in se razvili, bomo prek tega lahko bolje razumeli, kako so v Osončju vzniknile razmere za nastanek življenja. Morda tudi drugod. Ker kamniti planeti pri drugih zvezdah ostajajo astronomom nedostopni, Sončev sestav ostaja edini laboratorij, kjer lahko znanstveniki razvijajo in testirajo modele za vse planetarne sisteme," pojasnjuje Esa.

Nenavadno je, da je tako blizu Sonca nastal tako gost planet (po kilogramih na kubični meter je povsem primerljiv z Zemljo). Ena hipoteza pravi, da je Sonce odpihnilo redkejši material, kar bodo poskušali preveriti.

Znanstvenike zanima, ali je železno jedro planeta povsem staljeno (kot je Zemljino) ali ne. Trda zagonetka je tudi, zakaj predstavlja kar 60 odstotkov mase in zakaj je preostalih kamnin posledično tako malo.

Merkur ima globalno magnetno polje, od Zemljinega precej šibkejše, a vseeno nezanemarljivo, saj se dostojno upira Sončevemu vetru in pri tem ustvarja tudi lokasti šok. Natančno ga bo premerila japonska sonda. Izidi bodo zanimivi, saj jih bo mogoče primerjati z ugotovitvami o železnem jedru, ki naj bi bilo generator tamkajšnjega magnetizma.

Za nameček bodo izvedli še en test Einsteinove teorije o splošni relativnosti.

MPO ima 11 znanstvenih instrumentov, MMO pa 5. S tega vidika je torej precej bogatejši kot Nasin Messenger. Več o instrumentih tukaj.

Več kot 30 let je trajalo
Misija ima dolgo brado. Prvič so jo predlagali že leta 1993, a je izvisela, ker je bila za takratni program predraga. A pozneje so program Horizon 2000 razširili, BepiColombo pa je bil leta 2000 potrjen, šele leta 2008 pa je Esa dejansko naročila izgradnjo sonde. Zamud je sicer bilo precej, izstrelitev je bila sprva predvidena za leto 2013, čez nekaj mesecev bi morali že videti utirjenje.

V okviru taistega programa sta nastali še misiji Gaia (še deluje) in Lisa Pathfinder.

Zahtevnosti odprave je podobna tudi cena, ki je zaradi podaljševanj narasla. Po poročanju BBC-ja sta agenciji prispevali 1,65 milijarde evrov, če dodamo še stroške instrumentov, ki so jih nosile nacionalne agencije, številka preseže tri milijarde.

Od kod ime in druge misije
Merkur je zahteven planet za opazovanja, saj jih moti močna sončna svetloba, in – kot rečeno – tudi za fizični obisk, saj mora sonda skreniti levo z Zemljine tirnice, nato pa na cilju močno zavirati. Znanstveniki so zato že od prvih dni vesoljske dobe razmišljali, kako podvig energetsko olajšati, piše v Esinem povzetku.

Italijanski matematik Giuseppe Bepi Colombo je poskrbel za en takšen predlog. Izračunal je, da bi sonda lahko po obletu Merkurja vstopila v 176-dnevno orbito okoli Sonca, kar je točno dvakrat več od Merkurjevega dneva, ki traja 88 zemeljskih dni, s čimer se lahko naprava vedno znova vrača k planetu. Edina večja težava je, da bi takšna sonda planet videla vedno enako obsijanega. Leta 1973 je načrtu sledila odprava Mariner 10, ki je opravila tri oblete, a vedno naletela na zatemnjeno stran. Odkrila pa je globalno magnetno polje planeta. Leta 2004 je bil izstreljen Messenger, prav tako opravil sedemletno popotovanje, a z naprednejšimi manevri poskrbel za celovito fotografiranje, pa tudi odkritje ledenih nanosov na polih planeta. Leta 2015 mu je zmanjkalo pogonskih sredstev, zato je strmoglavil na sivo površje.

MERKUR V ŠTEVILKAH
58 zemeljskih dni – 1 Merkurjev dan
88 zemeljskih dni – 1 Merkurjevo leto
4.879 km – premer (najmanjši planet Osončja)
5.427 g/kubični centimeter – gostota
170.503 km/h – povprečna orbitalna hitrost
57,9 mio. km – povprečna oddaljenost od Sonca
Od –180 °C do 450 °C – temperatura površja
Vir: NASA

Video: Prenos v živo

Video 2: Vizualizacija 7-letnega potovanja

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Adanos
# 19.10.2018 ob 20:46
Odlična novica. Več takih sond!

Lunatix, je hudič, če nimaš pojma o zadevi, pa vseeno želiš izražati svoje (nevedno) mnenje... Obstaja razlog za take trajektorije - reče se mu gravitacija. Več pa si lahko prebereš, če pobrskaš orbitalno mehaniko. Če si upaš :)
G.Bruno
# 20.10.2018 ob 11:52
svyatoslav
Živimo v demokraciji, kjer je drugačno mnenje dovoljeno.

Včasih je bolje biti tiho in dopustiti, da drugi mislijo, da si neumen, kot pa izraziti svoje mnenje in odstraniti vse dvome o tem.
brezlj
# 19.10.2018 ob 22:22
@Lunatix
# 19.10.2018 ob 20:35
Dokler ne bodo direktno leteli, je to okrog riti v žep. ..


Direktno? Kaj to sploh pomeni zate?

Za dojet sploh osnovni koncept, predlagam https://en.wikipedia.org
/wiki/Kerbal_Space_Program


Za kaj več, gledano iz stališča aktivnega opazovalca, pa predlgam: https://eyes.nasa.gov/ a> Registriraj se in opazuj.
Gvil
# 20.10.2018 ob 17:55
etz chayim

Kot prvo se nauči pisati slovensko. Kot drugo Chandra deluje že 19 let in 2 meseca. Hubble (in ne Hubbel) je v orbiti od 1990 in še vedno deluje, predvidoma do leta 2030-40. Pravzaprav ne vem zakaj se bodem s troli. ...
Olorin
# 20.10.2018 ob 13:50
@svyatoslav
"Ker je moj komentar kljub upoštevanju vseh pravil kommentiranja pobrisan, ga ponovno prilagam.
Živimo v demokraciji, kjer je drugačno mnenje dovoljeno.
Obstaja mnogo dokumentov, ki razkrivajo neobstoječe vesoljske polete, planete in podobno.
Vprašanje je kam gredo milijoni davkoplačevalskega denarja?"

To je sicer res in ti dam prav glede izbrisa, ampak...

A ne bi bilo bolje, ce bi se zacel zanimati, kam "izginja" ta davkoplacevalski denar, namesto da se to le sprasujes na podlagi teh "verodostojnih" dokumentov in "crackpot" teorij?
gozdar1
# 20.10.2018 ob 12:08
Znanost ni demokratična, ker drugače bi lahko z večino sprejeli pravilo da je 2+2=5, ker tako piše v naši sveti knjigi.
Gvil
# 20.10.2018 ob 12:08
Svyatoslav, predlagam ti, da greš na to spletno stran (https://spotthestation.nasa.gov/sightin
gs/) in si potem ob prvi priložnosti ogledaš prehod ISS (Mednarodne vesoljske postaje) na svoje lastne oči. V primeru, da dvomiš v poročanje drugih in verjameš lažem menda ne boš dvomil v to kar boš videl s svojimi lastnimi očmi. Papir prenese vse, izobrazi se, snemi z Interneta KSP (Kerbal Space Program), preberi kakšno knjigo, recimo Fundamentals of Astrodynamics... Skratka preden vržeš v javnost tako trditev se prej prepričaj, da ne nasedaš lažem.
Drugače pa je iz tirnice, ki je bo obletela sonda BepiColombo jasno kje imamo problem. Še vedno smo, po 80 letih odvisni od kemijske energije (no ja, tu uporabljamo tudi ionske motorje), ki pa ne zadošča za učinkovito raziskovanje vesolja. Za kaj bolj resnega bomo morali začeti uporabljati atomsko energijo. To je moje skromno mnenje.
Pa lep pozdrav
G
karambo
# 21.10.2018 ob 09:34
rocknrolla
A avtor res misli, da soncni paneli niso avtomatsko vodeni glede na osvetlitev?


Seveda niso avtomatizirani. Na panelih majhni svizci glede na to, kako jih zebe, premikajo rocko levo ali desno.
Mimobeznik
# 20.10.2018 ob 19:09
svyatoslav

Ker v nobenem YT filmčku ni ničesar o Roscosmosu ali ESA, se sprašujem, ali je zgolj NASA filmski studio in ugotovitve ostalih vesoljskih agencij držijo?
iufhdfewd
# 20.10.2018 ob 10:27
Sem našel neko temperaturno mapo https://www.space.com/18645-mercury-temperature.html in zgleda da obstajajo neke zmerne temperature okoli polov.Zanimive so tudi sence od kraterjev.
makoshark
# 19.10.2018 ob 20:31
170.503 km/h - povprečna orbitalna hitrost

Aljoša, bi prosil, če bi lahko hitrosti navajali v km/s, kot je to običajno za "vesoljske hitrosti". Hvala.
lemur
# 20.10.2018 ob 23:41
Čez 7 let po vseh teh trajektorijah.. Fantastično!
Vongobongo
# 20.10.2018 ob 11:51
svyatoslav

Ti videji so narejeni iskljucno za vas , da ti razlozijo nesmisel ;) Mogoce zberes pogum in jih pogledas ;p Drgac pa si poglej youtuberja SciManDan on lepo razlaga stvari ;)

https://youtu.be/JgY8zNZ35uw
https://youtu.be/TeMooNFtFJk
https://youtu.be/EJ0EKJWyl_g
https://youtu.be/1rmXP4Q2ZpI
https://youtu.be/B6qp8jqcihc
iufhdfewd
# 20.10.2018 ob 10:54
@svyatoslav
Sem ti dal plus ker imaš pravico izrazit drugačno mnenje in ni prav da so te brisali.Prav je tudi da vemo da obstaja neka manjšina ljudi ki verjame takim "mnogim dokumentom ki razkrivajo neobstoječe vesoljske polete".Tako iz sociološkega vidika.
A.K.
# 20.10.2018 ob 10:14
bon voyage :D
mikic007
# 20.10.2018 ob 10:10
V bistvu verjetno ne, ko je sonce je 450, ko ga ni - 180. Ni to zemlja..
kislec
# 21.10.2018 ob 08:35
"Včasih je bolje biti tiho in dopustiti, da drugi mislijo, da si neumen, kot pa izraziti svoje mnenje in odstraniti vse dvome o tem."
Stari so imeli celo obratno izhodišče:
"Če bi molčal, bi še vedno veljal za filozofa..."
Rocknrolla
# 21.10.2018 ob 02:06
Manevriranje bo zahtevnejše tudi zaradi panelov sončnih celic, ki bodo morali biti vedno ravno prav usmerjeni proti Soncu. Premalo obsijanosti bi pomenilo manko električne energije, preveč obsijanosti pa bi prekoračilo meje panelov. In bližje kot bodo Soncu, težje se bo izogibati obema neprijetnostma.

A avtor res misli, da soncni paneli niso avtomatsko vodeni glede na osvetlitev?
stardust247
# 21.10.2018 ob 01:15
Adanos: "Obstaja razlog za take trajektorije - reče se mu gravitacija"

in prav zaradi tega sonda od trenutka ko je zapustila zemljo samo še zavira.

G. Masten: Drugi oblet Venere ni namenjen pospešku ampak spremembi smeri.
Prednost drugega obleta pa je, da za to "drastično " spremembo smeri ne potrebujejo motorja oz. goriva ampak uporabijo gravitacijo Venere.
Vongobongo
# 20.10.2018 ob 15:13
etz chayim

???????
iufhdfewd
# 20.10.2018 ob 10:01
"Od –180 °C do 450 °C – temperatura površja"

Potemtakem bi morale obstajati tudi cone kjer je temperatura znosna več časa.Recimo kot pri nas blizu severnega pola kjer traja dan ali pa noč par mesecev.Zanimiva bi bila kaka časovna temperaturna karta.
etz chayim
# 20.10.2018 ob 20:26
Gvil @ Jaz sem mlad kot Merkur 50 let računalniško prepismen -šala naš planet naj bi bil predelana zvezda merkur pa bipolarna kaj? Pa vendar ta dva pravopisna teleskopa sta off mode.
etz chayim
# 20.10.2018 ob 17:22
Ja klasično teoreijo ,da Newton prostozidar -znastvenik konc sveta napove po svetem pismu 2023 mogoče 2028 bog si vedi? Se opravičujem da Spamam pod znastvenim člankom pa vendar ne Čandra ne Hubell teleskop mirujeta.NEdelujeta.
etz chayim
# 20.10.2018 ob 14:39
Doben teleskop ne ćandra ne hubell trenutno ne delujeta,A se kva dogaja da bo Newton opravičil 2023.
svyatoslav
# 20.10.2018 ob 10:25
Ker je moj komentar kljub upoštevanju vseh pravil kommentiranja pobrisan, ga ponovno prilagam.
Živimo v demokraciji, kjer je drugačno mnenje dovoljeno.
Obstaja mnogo dokumentov, ki razkrivajo neobstoječe vesoljske polete, planete in podobno.
Vprašanje je kam gredo milijoni davkoplačevalskega denarja?
Kazalo