Politična kriza prehaja tudi v vesolje
Rusija in ameriška vesoljska agencija Nasa sta se pred kratkim dogovorili, da bo Mednarodna vesoljska postaja (ISS) delovala še najmanj do leta 2024, prihodnji skupni vesoljski projekti pa so pod vprašajem, saj so odnosi med Rusijo in ZDA zaradi krize v Ukrajini na najnižji točki po koncu hladne vojne.

Tudi v vesolju osredotočeni na Rusijo
Ruski predsednik je v četrtek dejal, da Rusija potrebuje lastno vesoljsko postajo, da bi lahko svoje ozemlje ustrezno nadzorovala iz vesolja. "ISS uporabljamo dejavno za znanost in gospodarstvo, toda z ISS-ja se vidi le pet odstotkov ozemlja Rusije," je dodal.

"S svoje postaje bi lahko videli celotno ozemlje naše velike države," je prepričan Putin. "Samoumevno je, da bomo ta projekt izvedli, nedvomno bo pod našim nadzorom," je še dejal.

Nadaljavanje tradicije začete s postajo Mir
Rusija oz. že njena predhodnica Sovjetska zveza je sicer že imela lastno vesoljsko postajo Mir, ki je kot prva modularna postaja v nizki Zemljini orbiti delovala med letoma 1986 in 1996 ter je veljala za zgled pri gradnji ISS-ja. Leta 2001 so jo zaradi pomanjkanja sredstev sklenili namerno strmoglaviti v ozračje, kjer je večina postaje zgorelo. Po ruski oceni je projekt vesoljske ladje Mir v celotnem življenjskem ciklusu zahteval 4,2 milijarde dolarjev.

Kakšen bo odgovor in načrt Nase?
Rusija je na začetku leta sporočila, da namerava zgraditi lastno vesoljsko postajo iz svojih modulov v ISS-ju, ko bo ta odslužil svojemu namenu. Marca je sicer vodja ruske vesoljske agencije Roskozmos po srečanju s kolegom iz Nase sporočil, da bo ruska stran sodelovala z Američani pri projektu nove vesoljske postaje. V Nasi tega niso potrdili, dejali so le, da sta vodji vesoljskih agencij razpravljala o prihodnjem sodelovanju.