"Upamo, da bo ta uspešna prijava spodbudila druge slovenske znanstvenice in znanstvenike k prijavljanju na razpise ERC," so zapisali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Foto: BoBo/Žiga Živulović

Gre za velik uspeh slovenskega raziskovalca, saj je na razpis prispelo 2.167 prijav iz 27 držav, uspešnih pa jih je bilo le 12 odstotkov. ERC je tako izbral 269 najobetavnejših znanstvenih predlogov v skupni vrednosti 653 milijonov evrov. Le trije projekti se bodo izvajali v novejših državah članicah EU-ja.

Cilj projekta MaCChines, katerega nosilec je Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, je "razviti princip priprave umetnih proteinov na osnovi modularnih obvitih vijačnic (CCPO) oziroma ugotoviti, kakšni so potenciali tega pristopa in kakšne tridimenzionalne strukture lahko naredimo na ta način," so zapisali na inštitutu.

Šlo naj bi za popolnoma nov tip načrtovanja proteinov, ki je modularen in se razlikuje od načrtovanja na osnovi naravnih proteinov. Kot prvi na svetu so ga razvili prav v skupini profesorja Jerale. "Čeprav gre za umetne proteine, lahko takšne proteinske kletke pridobivamo v celicah brez škodljivih učinkov, kar jim daje velik potencial za medicinsko in tehnološko uporabo, za dostavo zdravil, za senzorje in nove materiale," so pojasnili.

Projekt MaCChines je prvi slovenski ERC-projekt na področju ved o življenju in kemiji, Jerala pa je postal eden izmed petih slovenskih raziskovalcev, ki so bili do zdaj uspešni na razpisu ERC. Tako je bila na razpisu za raziskovalce začetnike za leto 2011 uspešna Nedjeljka Žagar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, leta 2012, 2015 in 2016 pa so Dragan Mihailović z Instituta Jožef Stefan, Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani ter Marta Verginella s Filozofske fakultete v Ljubljani pridobili sredstva za uveljavljene raziskovalce.

Mihailović je leta 2016 prejel tudi sredstva na razpisu ERC Proof of concept namenjen raziskovalcem, ki so projekt ERC že prejeli in želijo raziskati poslovni in družbeni potencial rezultatov projekta. Lani pa je sredstva na razpisu za utrjevanje samostojne raziskovalne poti prejel tudi raziskovalec Matevž Dular s fakultete za strojništvo.