Retrovirusi so posebna vrsta virusov, med katerimi so nekateri tudi nevarni človeku, npr. HIV, za nekatere pa velja prepričanje, da so neškodljivi, piše spletni portal ScienceDaily. Skupina raziskovalcev s švedske univerze v Lundu je preučevala skupino virusov, imenovanih endogeni retrovirusi, ki so že milijone let del človeškega DNK-ja. Doslej so jih našli v t. i. nekodirajočem DNK-ju, za katerega so do nedavnega domnevali, da je bolj ali manj brez funkcije.

Po besedah enega izmed avtorjev raziskave, Johana Jakobssona, retrovirusi predstavljajo med 8 in 10 odstotki človeškega DNK-ja, geni (ti uravnavajo tvorbo raznih beljakovin) pa le dva odstotka. "Če se izkaže, da lahko retrovirusi vplivajo na proizvodnjo beljakovin, nam bo to dalo ogromen nov vir informacij o človeških možganih," je pojasnil.

Povezave med nevrološkimi boleznimi in retrovirusi so
In ravno to so ugotovili. Nekaj tisoč retrovirusov v našem genomu deluje kot sidrišče za beljakovino z oznako TRIM28. Ta lahko "ugasne" ne le viruse v DNK-ju, ampak tudi običajne gene. Na ta način pa lahko endogeni retrovirusi vplivajo na izražanje genov.

Retrovirusi se sicer lahko pri vsakem posamezniku nahajajo na različnih mestih v DNK-ju in tudi izražanje genov je odvisno od posameznika, zato bi lahko stali v ozadju nekaterih nevroloških bolezni. Obstajajo namreč že dokazi o povezavah med ALS-om, shizofrenijo in bipolarno motnjo ter endogenimi retrovirusi.

Jakobsson zato meni, da če endogeni retrovirusi vplivajo na možganske funkcije, so morda imeli vlogo tudi pri njihovem oblikovanju.