Robotska sonda Juno bo poletela v vesolje na raketi Atlas 5, kasneje pa si bo na tri milijarde kilometrov dolgi poti, ki bo predvidoma trajala pet let, pomagala s tremi paneli s sončnimi celicami. To bo najdaljša pot kakega vesoljskega plovila na sončni pogon do zdaj, potem ko je evropska sonda Rosetta tako dosegla pas asteroidov med Marsom in Jupitrom.

Začetek odčitkov 2016
Prihod do Jupitra oziroma 5000 kilometrov stran od njega je predviden za julij 2016. Juno, ki nosi ime po rimski boginji, Jupitrovi ženi, bo nato leto dni krožila okoli planeta, pri čemer bo eno krožnico prepotovala v enajstih dneh. Na koncu svoje misije leta 2017 pa se bo Juno zaletela v Jupiter.

Misija do največjega planeta v našem osončju bo stala 1,1 milijarde dolarjev. Juno bo s seboj ponesla devet posebnih inštrumentov, med drugim posebno kamero, ki bo pošiljala posnetke na Zemljo. Oprema je zavarovana v posebnem titanovem oklepu, ki jo ščiti pred sevanjem.

Kakšen je Jupiter?
Jupiter naj bi nastal iz ostankov Sonca, znanstveniki pa želijo ugotoviti, ali je sestavljen le iz plinov ali tudi iz trdne mase. Juno bo raziskovala gravitacijo, magnetna polja in atmosfero, v kateri nastajajo vetrovi s hitrostjo 480 kilometrov na uro ter orkani, dvakrat hujši od tistih na Zemlji.

Jupiter je doslej že obiskalo osem vesoljskih plovil, najprej v 70. letih prejšnjega stoletja sondi Voyager in Pioneer, nazadnje pa New Horizons, ki nadaljuje pot do Plutona.

Naslednja na vrsti sta Mars in Luna
Nasa z misijo Juno in še dvema velikima misijama v naslednjih štirih mesecih dokazuje, da po raketoplanih nikakor ni ostala brez dela. Konec novembra bo proti Marsu poletel nov rover z imenom Curiosity, ki je velik kot džip, poganja pa ga plutonij. Septembra bo Nasa v okvirju misije Grail poslala dve plovili na Luno. Največja cilja sta človeški obisk asteroida do leta 2025 in planeta Mars do leta 2035.