Sojuz bo astronavte na ISS-ju oskrbel z zalogo goriva, kisika in vode. Foto: Reuters
Sojuz bo astronavte na ISS-ju oskrbel z zalogo goriva, kisika in vode. Foto: Reuters
Raketa Sojuz-FB je vzletela z ruskega vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu. Foto: Reuters

Namen tokratne izstrelitve Sojuza proti ISS-ju ni bil le del redne oskrbe posadke, predvsem je bil vaja za naslednjo izstrelitev s človeško posadko, načrtovano za 3. december. To posadko bodo sestavljali ruski kozmonavt Oleg Kononenko, kanadski astronavt David Saint-Jacques in Anne McClain iz ZDA.

Raketa Sojuz-FB je vzletela z ruskega vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu. Proti ISS-ju bo potovala približno 48 ur, astronavte pa oskrbela z zalogo goriva, kisika in vode in z znanstvenim materialom.

Na ISS tudi Cygnus
Nekaj ur pozneje je proti ISS-ju poletelo še oskrbovalno plovilo brez posadke Cygnus, ki proti vesoljski postaji tovori nekaj več kot tri tone hrane in zalog. Plovilo je ob 4. uri po krajevnem času (ob 10. uri po srednjeevropskem) v vesolje ponesla raketa antares ameriškega proizvajalca Northrop Grumman.

Rusija je po spodletelem poskusu izstrelitve 11. oktobra prekinila vse načrtovane polete, ko je na vesoljskem plovilu odpovedal potisnik, Sojuz pa se je moral vrniti na Zemljo. Ruski kozmonavt Aleksej Ovčinin in ameriški astronavt Nick Hague Sojuz sta jo odnesla brez poškodb, po trenutnih načrtih pa naj bi proti ISS-ju poletela spomladi prihodnje leto. Ruska vesoljska plovila veljajo za edino povezavo med ISS-jem in Zemljo, odkar je Nasa leta 2011 upokojila svoje raketoplane.