Trombocitni gel pripravimo iz vzorcev, ki jih dobimo pri predelavi polne krvi zdravih krvodajalcev. S trombociti bogato plazmo pripravimo iz odvzete krvi tako, da kri najprej centrifugiramo. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Jež
Trombocitni gel pripravimo iz vzorcev, ki jih dobimo pri predelavi polne krvi zdravih krvodajalcev. S trombociti bogato plazmo pripravimo iz odvzete krvi tako, da kri najprej centrifugiramo. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Jež

Trombociti so brezjedrni celični delci, ki nastajajo v kostnem mozgu z razpadom večje predniške celice. V krvi jih je zelo veliko, njihova življenjska doba pa traja le od 7 do 9 dni. Po krvi krožijo v neaktivirani obliki. Ko pride do poškodbe, se aktivirajo zaradi stika s poškodovanim mestom, spremenijo obliko in sprostijo vsebino ter sodelujejo pri celjenju rane.

S trombociti bogata plazma (plazma je tekoči del krvi) je plazma, ki ima od 3- do 5-krat višjo koncentracijo trombocitov, kot je v krvi. Če s trombociti bogato plazmo aktiviramo, se tvori trombocitni gel, ki ga lahko nanesemo na mesto rane in tako pospešimo zdravljenje.

Trombociti nastajajo v kostnem mozgu z razpadom večje predniške celice. V krvi jih je zelo veliko, njihova življenjska doba pa traja le od 7 do 9 dni. Po krvi krožijo v neaktivirani obliki, ko pa pride do poškodbe, se zaradi stika s poškodovanim mestom aktivirajo, spremenijo obliko, sprostijo vsebino ter tako pomagajo pri celjenju rane.

Kako pripravimo s trombociti bogato plazmo
Trombocitni gel pripravimo iz vzorcev, ki jih dobimo pri predelavi polne krvi zdravih krvodajalcev. S trombociti bogato plazmo pripravimo iz odvzete krvi tako, da kri najprej centrifugiramo. Večje celice (eritrociti in levkociti) se posedejo, trombociti pa ostanejo na vrhu v plazmi. Zgornjo plast prenesemo v novo posodico ter trombocite aktiviramo z dodatkom faktorjev, ki pospešijo sproščanje rastnih dejavnikov iz njihovih granul v notranjosti navzven v zunanjost. Trombocitni gel je v bistvu strdek, podoben tistemu, ki nastane ob naravnem celjenju rane, le da v tem strdku prevladujejo trombociti, v normalnem pa eritrociti. Pred začetkom priprave izvedemo ustrezne teste za ugotavljanje označevalcev okužb, po končani pripravi pa mikrobiološko kontrolo končnega produkta.

Trombocitni gel se uporablja za zdravljenje težko zaceljivih ran, ki pogosto mučijo bolnike s sladkorno boleznijo, za zdravljenje preležanin, opeklin pa tudi v estetski kirurgiji za zmanjšanje brazgotin. Po nekaterih raziskavah se rane po operacijah pri uporabi trombocitne plazme celijo od 2- do 3-krat hitreje kot običajno. Zdravljenje s trombocitnim gelom pri nas trenutno izvajajo na Kirurški kliniki na kliničnem oddelku za kirurške okužbe ter Dermatovenerološki kliniki.

Trombociti vsebujejo veliko rastnih dejavnikov in dejavnikov strjevanja krvi, ki se ob aktivaciji sprostijo iz notranjosti in pospešijo celjenje rane. Trombocitni gel lahko zaradi teh lastnosti uporabljamo za pospeševanje celjenja kroničnih ran, kosti, vezi, ligamentov ter zaraščanje ran v estetski, kardiovaskularni, oralni in maksilofacialni kirurgiji. Rastni dejavniki (PDGF, VEGF, EGF, FGF-2, IGF ...) pomagajo pri celjenju na več načinov: tvorijo ustrezno okolje za naselitev celic, privabljajo matične celice ter pospešujejo celične delitve, zavirajo vnetni odziv, privabljajo makrofage, kar pospeši celjenje tkiva in spodbujajo rast novih kapilar.

V Sloveniji do zdaj zdravili 30 bolnikov
Na kliničnem oddelku za kirurške okužbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so do zdaj tako zdravili 30 bolnikov s kronično rano. Zdravnici, asist. Danijela Semenič, dr. med., specialistka splošne kirurgije, in prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med, specialistka splošne kirurgije in travmatologije, ki sta bolnike spremljali, ugotavljata, da imajo trombociti dragoceno terapevtsko vrednost in ponujajo dodatne možnosti za uspešno celjenje pri bolnikih, pri katerih so bile možnosti zdravljenja s sodobnimi oblogami izčrpane in celjenje odloženo.

Mojca Jež, biotehnologinja

Trombociti so brezjedrni celični delci, ki nastajajo v kostnem mozgu z razpadom večje predniške celice. V krvi jih je zelo veliko, njihova življenjska doba pa traja le od 7 do 9 dni. Po krvi krožijo v neaktivirani obliki. Ko pride do poškodbe, se aktivirajo zaradi stika s poškodovanim mestom, spremenijo obliko in sprostijo vsebino ter sodelujejo pri celjenju rane.