Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Najslabši mogoč scenarij se je nekrat že uresničil
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 13 glasov Ocenite to novico!
Aljaska
Znanstveniki ocenjujejo, da je pod morskim dnom v permafrostu shranjenih še okoli 1.600 milijard ton ogljika, kar je okoli dvakrat več, kot ga je zdaj v ozračju. Če bi se ves izpustil v ozračje, bi to imelo katastrofalne posledice za podnebje in življenje na Zemlji. Foto: EPA
Sibirija
Poročilo ameriške uprave za oceane in ozračje pravi, da je bila spomladanska temperatura na območju Sibirije od leta 2000 do leta 2007 štiri stopinje Celzija višja, kot je povprečje za obdobje od leta 1970 do leta 1999. Foto: EPA

Dodaj v

Segrevanje povzroča uhajanje metana, ali je obratno?

Izpust velike količine metana bi za ozračje pomenil katastrofo
10. januar 2010 ob 18:06
Fairbanks - MMC RTV SLO

Znanstveniki se bojijo, da je za uhajanje metana izpod sibirske police krivo globalno segrevanje, saj velja tudi obratno, da metan v ozračju pospešuje učinek tople grede.

Ugotovitve izhajajo iz podatkov o tokovih ogljika okoli severa Rusije, ki jih spremlja Igor Semiletov z univerze Aljaska v Fairbanksu. Uhajanje metana iz vzhodne sibirske police je močnejše, kot je bilo običajno, je opozoril. Semiletov uhajanje metana spremlja že več let, hkrati pa vodi mednarodno raziskovanje sibirske police, v okviru katerega so bile v Arktični ocean poslane številne odprave. Podatki lanskoletne raziskave se zdaj obdelujejo in pripravljajo na objavo. Podatki o uhajanju metana, ki so bili zapisali lani poleti, pa že kažejo najvišje do zdaj izmerjene vrednosti.

Sibirska polica deluje kot velikansko ledeno skladišče ogljika v različnih oblikah, kot sta na primer ogljikov dioksid in metan. Ker je to območje, ki je močno podvženo segrevanju, velike količine metana iz podvodnega permafrosta, ki je do zdaj veljal za stabilnega, zdaj uhajajo v morje in v ozračje.

Znanstvenike zdaj skrbi, da bi izpust tako mogočne tople grede močno vplivalo na globalno segrevanje. Prav metan je namreč tisti, ki v velikih količinah veliko pripomore k dvigu globalne temperature. Ker naj bi globalno segrevanje povzročalo novo taljenje permafrosta, to pa izpust novih količin metana v ozračje, je to začaran krog.

Najslabši mogoč scenarij se je enkrat že uresničil
Najslabši mogoč scenarij, ki se je v zgodovini Zemlje enkrat že zgodil, je, da bi se naenkrat sprostile tone metana. Takšen izpust znanstveniki povezujejo predvsem s hitrim dvigom globalne temperature, dogodek pa bi lahko povzročil množično izumrtje vrst.

Poročilo ameriške uprave za oceane in ozračje pravi, da je bila spomladanska temperatura na območju Sibirije od leta 2000 do leta 2007 štiri stopinje Celzija višja, kot je povprečje za obdobje od leta 1970 do leta 1999. Na aljaški univerzi trdijo, da je to največji skok temperature na Zemlji.

Toplo vreme v zadnjem desetletju po mnenju znanstvenikov pomeni, da so se velike zaloge ogljika, ki so nastale zaradi gnitja ostankov živali in rastlin, sprostile v morje in v ozračje. Pod morsko gladino ujet metanov hidrat se zdaj ogreva in uhaja skozi luknje v talečih se sedimentih.

Do še pred kratkim je veljalo, da večino plina vsrka morje samo, zadnji podatki profesorja Semiletova in njegove ekipe pa kažejo, da zaradi majhne globine arktičnih polic metan uhaja v ozračje, preden reagira in se kot ogljikov dioksid raztopi v morju. Orjan Gustafsson s stockholmske univerze, ki je dogajanje preučeval na ledolomilcu, pa pravi, da je količina metana v ozračju v regiji do 100-krat višja kot običajno, v nekaterih primerih pa celo do 1000-krat.

Kljub visokim vrednostim metana pa Gustafsson meni, da ni razloga za preplah. Da bi določili natančen vzrok za uhajanje metana, bodo najverjetneje potrebne nadaljnje raziskave. Poudaril je, da je treba ugotoviti, kako hitro se metan izloča in koliko ga uhaja. Kljub temu ostaja strah, da bo globalno segrevanje povzročilo taljenje sibirskega permaforsta pod gladino morja.

A. M.
Prijavi napako
Komentarji
adhoc
# 10.01.2010 ob 22:01
Tempirana metanska bomba zaradi tajanja arktičnega permafrosta je že dolgo znana stvar in problem ima grozljive razsežnosti, samo nihče noče tega slišati, mediji pa o tem zelo redko pišejo. Razmerje med trenutnim toplogrednim učinkom C02 in metana v ozračju (pri sedanjih sproščenih količinah) naj bi bilo nekje 3:1, a je metan za 20- do 25-krat močnejši toplogredni plin. Kot omenjeno v članku, sproščanje metana vodi v dodatno segrevanje, to pa v še večje sproščanje metana ... Poleg tega ne gre samo za sibirsko polico in tudi ne samo Arktiko, saj se lahko ogromne zaloge metana sprostijo z morskega dna po vseh oceanih, zlasti na robovih celin.
Tajanje arktičnega permafrosta pa je dejstvo, o katerem bomo še veliko slišali in morda žal tudi čutili. Medtem pa bodo seveda znanstvenike, ki na podlagi neposrednih meritev na terenu že leta opozarjajo na ta krut problem, v raznih forumih zmerjali za "ekofašiste". Vse se vrača ...
a-bra-ka-da-bra
# 10.01.2010 ob 21:06
O? Zdaj prihaja v modo metan, CO2 pa bo počasi prišel iz mode?

Metan ni nova moda, le v množičnih medijih ni bil toliko omenjan. Že vsaj desetletje je stara raziskava o vplivu milijonov avstralskih in novozelandskih ovc na globalno segrevanje ...

Drugače so pa podmorske zaloge metana tudi ob vzhodni obali ZDA in za tiste tudi ugibajo, da se bodo s segrevanjem morja osvobodile v ozračje.
mitkos
# 11.01.2010 ob 00:24
@Think
Čeprav se tvoje vprašanje nekomu zdi pametno, v tem primeru v bistvu ni. Pomembna je najvišja temperatura spomladi in poleti, ki določa kako globoko se permafrost stali in posledično učinke na uhajanje metana. Lahko da je povprečna temperatura celo nižja (vse kar rabiš je 20 dni pri -70 in povprečje je zelo nizko), vendar nizka temperatura ne bo zajela sproščenega metana.

No pa še za tiste pametnjakoviče ki delajo gonjo proti znanstvenikom glede povprečnih temperatur.

Recimo da je je pozimi -10 in poleti 25. Povprečje se ne spremeni če je pozimi dodatnih nekaj seset dni -50 poleti pa dodatnih nekaj deset dni +50. Me zanima če bi kdo rad živel pri tistih +50.
Povprečje čez vso leto ne pove kaj dosti, bolj pomembna so sezonska povprečja in ekstremi v teh povprečjih.
Zanimamnje samo za povprečja je pripeljalo tudi finančno krizo pred dvema letoma, saj so vsi samo gledali na sredino distribucije (povprečni donos), tisto kar pa pripelje krize in kar je problematično pa so skrajni robovi distribucije - zelo malo verjetni a zelo katastrofalni dogodki. Zanimivo branje : The Black Swan (Nicolas Taleb).
janezjanez81
# 11.01.2010 ob 12:37
Torej je dejstvo, da bo v bližnji prihodnosti (5 let) zelo burno ter "zanimivo", reka Pad je pred dvemi leti že presahnila...

Največje jahte, najvišje stolpnice, terenci z najširšimi pnevmatikami. Vse je ekstremno. Tudi narava bo pokazala svoj SPEKTAKEL - ekstremen.

Prehodnih obdobij kot so pomlad in jesen sploh več ne bo... Huda zima in hudo poletje.
buce
# 11.01.2010 ob 11:30
Povprečje zameglji dejansko sliko. Saj mamo lep primer, kako je neka stvar gledana od daleč zelo lepa. Od blizu pa...
In tako je tudi s temperaturo. Če vzamemo povprečje veliko let je lahko temepratura prav lepa. Kaj je dejansko z lokalnimi ekstremi oz. na tej skali s časovno kratkimi ekstremi ???
Tako kot je napisal @mitoks, rad bi videl kako bi bilo "lepo" živeti recimo 20 dni pri -40 st.C.
Pa saj vsi vemo, da je statistika najprimernejše področje za prikazovanje tistega, kar pač želimo.
johnnie87
# 10.01.2010 ob 19:02
odličen prispevek;)
mitkos
# 12.01.2010 ob 06:46
@Think
Si me prav pogrel s svojo izjavo.
Točno to kar praviš: povprečje je dobro če je prav uporabljeno! To kar jaz trdim je, da splošno povprečje čez celo leto ni prav uporabljeno - to kar si želiš ti. Tudi za drseče povprečje vendar je treba prav izbrat obdobje na katerem računaš! In to je to o čemer govorim jaz. In v tem primeru imaš tudi pomembne sezonske efekte - povprečna spomladanska temperatura.
2. Povprečje je samo prvi moment distribucije in ti pove skoraj nič o distribuciji sami! Kaj če imaš distribucijo 2 vrhov - recimo temperatura pozimi -30, poleti vroče +50, vmesnih temperatur pa praktično ni, boš imel dva vrhova povprečje pa je lahko lagodnih +15. Super statistika!!!
Dragoon
# 12.01.2010 ob 10:48
mitkos, Think:

Saj vsi poznamo tisto stopnjevanje: majhna laž, velika laž, statistika :).
Je pa dejstvo, da je tale članek dobro napisan, in da so tudi pomembne samo spomladanske temperature. Če ti takrat metan uhaja, je čisto vseeno, kakšne temperature imaš poleti in pozimi, efekt tople grede zaradi sproščenega metana bo viden. Potem bo pa sčasoma tudi celoletno povprečje višje.
mitkos
# 12.01.2010 ob 06:50
@Think
Aja no se pa strinjam s tistim kar govoriš o večji pokritosti katastrof in "ekstremov" in lahko dobi šlovek lažen občutek da se število teh povečuje. Zato pa rabiš unbiased podatke.
dr Strangelove
# 14.01.2010 ob 11:32
mdural, topnost plinov v vodi JE odvisna od temperature, koncentracije soli v vodi, zračnega tlaka. Pri 5°C je topnost kisika v navadni vodi 12,8 mg/L, v slani(slanost 35) 9,9 mg/L. Pri 25°C v navadni 8,3 mg/L, v slani 6,6 mg/L. CO2 je bolj topen od kisika, velja pa ista zakonitost kot za vse pline: topnost pada s temperaturo vode, večanjem koncentracije že raztopljenih snovi v njej (slanostjo), narašča z večanjem tlaka plina nad vodo.

Več planktona v hladni vodi kot v topli je POSLEDICA večje topnosti kisika in CO2, ne obratno.
Kouvran
# 13.01.2010 ob 21:35
Zaskrbljujoče.
mdural
# 13.01.2010 ob 17:12
popravek, mislim, da je v hladni vodi veliko več planktona, zato se tam co2 bolj absorbira. Mislim, da temperatura na topnost ne vpliova.
dr Strangelove
# 13.01.2010 ob 13:41
CO2 in metan sta oba toplogredna plina. Metan nastaja pri gnitju kot stranski produkt bakterij, CO2 pa pri oksidaciji. V ozračje se CO2 sprošča tudi pri izbruhih vulkanov. V naravi obstajajo mehanizmi, ki uravnavajo vrednosti plinov v zraku. Na kopnem CO2 skladiščijo drevesa, v morju pa morski organizmi v prehranjevalni verigi, ki se začne s planktonom. Nafta in zemeljski plin sta tudi na nek način uskladiščeni CO2; ostanek mikroorganizmov pred par 100 milijonov let. Ravnotežje se lahko poruši, če se poveča sproščanje plinov v ozračje (kurjenje fosilnih goriv, metan in CO2 iz prebavil domačih živali,...), hkrati pa zmanjša njihovo vrqačanje v naravo (prekomerno izkoriščanje gozdov, prekomeren ribolov-motnje v prehranjevalni verigi v morju). Plini so bolj topni v mrzli vodi, zato bi otoplitev morja in izginotje ledu na Arktiki zmanjšalo absorpcijo CO2 v morje. Porušenje ravnotežja privede do pozitivne povratne zanke, kar bo človek najprej občutil, ko bo začelo primanjkovati hrane in vode, takrat pa ne bo več poti nazaj.
Povprečna temperatura v primeru sproščanja metana iz sibirskega permafrosta ne pove skoraj nič, saj je najbolj važno, koliko dni v letu je temperatura višja od kritične temperature, ko se začne led topiti in metan sproščati v ozračje.
Politiki so sforsirali CO2 samo iz ekonomskega razloga, da se države v razvoju ne bi preveč razvile, določeni lobiji pa pritiskajo z biogorivi, proizvodnja katerih pa je energetsko potratna , bistveno ne zmanjša delež CO2 v zraku, hkrati pa gre hrana namesto za ljudi v gorivo.

Na Zemljo je treba gledati kot celoto, ne samo tisti del, ki nam prinese korist.
buce
# 13.01.2010 ob 13:02
Nekaj iz tehnike:
Bojmo se pozitivne povratne zveze oz. zanke... Is there way back?
Peacemaker
# 13.01.2010 ob 11:29
Priporočam knjigo "5 DAN"!

Zgleda da le ni taka ZF;)
vidim
# 13.01.2010 ob 09:33
@mitkos
Pravilno razmišljaš. Neumna statistika ne pove nič. V zelo velikih primerih je potrebno narediti smiselne kriterije, ki omogočajo primerjavo med leti ali na drug način.
Neka srednja vrednost v zelo velikih primerih ne pove skoraj nič, dogaja pa se lahko marsikaj.
Kje se nahaja ta metan v zraku? Še malo pa bomo z njim lahko kurili. Nek prerok govori o požarih kot posledica vsebnosti gorljivih plinov v zraku.
hero
# 12.01.2010 ob 21:35
Mogoče pa sta za globalno segrevanje kriva tako CO2 kot tudi metan. CO2 je manj škodljiv, vendar mogoče vseeno dovolj da je sprožil sproščanje metana v začaranem krogu. Pa še Mišo bi se mogoče strinjal, ker pravi da izpusti zelo malo vplivajo na raven CO2-ja.
:cool2:
# 11.01.2010 ob 18:50
mitkos, podpis! Dobro napisano.
BorutMaja
# 11.01.2010 ob 12:58
To še tak ni nič ... najhujše še le prihaja.
Ducky
# 11.01.2010 ob 09:08
@ alonsodeportes - daj, pejd še malo v šolo, da ne boš klobasal tle neumnosti..
alonsodeportes
# 10.01.2010 ob 19:53
O? Zdaj prihaja v modo metan, CO2 pa bo počasi prišel iz mode? Pa kako to, da se noben od tistih paničarjev o globalnem segrevanju ne oglaša v tej zimi? Glede na bombardiranje z globalnim segrevanjemm sem že razmišljal, da bi še pravočasno kuppil kamele, pa iz tega biznisa kot kaže ne bo nič.
Think
# 10.01.2010 ob 21:22
Tole skor ni za verjet, da je bla spomladanska temp v Sibiriji v obdobju 7 let za 4 st.C večja od povprečja. Nj raje povejo celotno letno povprečno temperaturo.
Think
# 11.01.2010 ob 12:50
mitkos čeprav se zdiš marsikomu pameten, nisi. Ekstremi so in bojo, povprečje da odlično sliko, če je prav uporabljeno. Ne vem, če si mel kaj statistike ter matematike v šoli, sam je en od temeljev. Sm pred kakim tednom gledu posnetek poročil iz 1991/2. Ka je zanimiv so tud takrat bili tile ekstremi a veš, sneg v Libanonu, Izraelu, in to velik. Hec je, da je blo včas manj medijev kot sedaj, ki vse napihnejo ter nafilajo glave ljudem. Ala je za večjet vsakemu znanstveniku, ki hoče dokazat svoje, prav al ne prav? Kdo je zj pametnjakovič?
Ko si pameten glede finančne krize, če bi gledu povprečno vrednost delnic ter kako se je zviševala ter krivuljo v primerjavi z ostalimi leti bi po zdravi pameti opazil, da nekaj zelo smrdi.
Tko da poprečje je odlična metoda, sam odvisno kaj gledaš ter kako si ga intepretiraš ter kaj uporabiš za podatke.
Kazalo