Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 25 glasov Ocenite to novico!
Diona
Že dolgo je znano, da je Diona sestavljena večinoma iz vodnega ledu, in da spričo gostote v jedru mora biti nekaj kamnin. Ni pa bilo jasno, ali je med njima tudi kaj tekočine. Posnetek je lansko poletje naredila sonda Cassini z razdalje 170.000 kilometrov. Ena pika lune predstavlja 450 metrov. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute
Diona
Razpoke na površju Dione, ki nakazujejo na tektonsko dejavnost v preteklosti. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute
Diona, Enkelad
V ospredju Diona, v ozadju Enkelad, najverjetnejši kraj v Osončju, kjer bi (poleg Zemlje) še lahko obstajalo življenje. Enkelad je manjši od Dione, širok je 504 kilometre. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute
Pan, Atlas
Saturn ima med svojimi prstani več kot 60 naravnih satelitov. Na posnetku sta mali lunici Pan ter Atlas. Foto: NASA/JPL-Caltech/Space Science Institute
Enkelad
Model Enkelada, kjer so že našli gejzirje. Oceani v teh ledenih lunah so precej bolj globoki kot zemeljski. Za primerjavo: najbolj globoka točka zemeljskih oceanov je Marianski jarek z enajstimi kilometri. Foto: NASA/JPL-Caltech
Pluton
Ravnica Sputnik je levi del "srca" na Plutonu. V njej je zgoščene več mase kot na drugih primerljivih delih skorje. Foto: NASA/JHUAPL/SwRI

Dodaj v

Skrita oceana tople vode tudi v Plutonu in Dioni?

Klub oceanskih svetov se veča
8. oktober 2016 ob 16:07
Ljubljana - MMC RTV SLO

Najverjetnejša mesta za obstoj zunajzemeljskega življenja v Osončju so podpovršni oceani oddaljenih lun. Na seznam kandidatov sta se uvrstili še dve nebesni telesi: Pluton in Saturnova luna Diona.

Uvodoma je treba poudariti, da obstoj niti enega takšnega oceana Osončju še ni z gotovostjo potrjen. V prid kaže zelo veliko opazovanj in izračunov na njihovi podlagi, a v nobenega se še ni človeštvu uspelo prebiti in ga tako nedvoumno odkriti.

Še manj je gotov obstoj življenja v takšnih podlednih oceanih vode. Različne sonde in teleskopi, ki so opazovali kandidatna nebesna telesa, so pač do zdaj našli nekaj dokazov o morda ugodnem okolju in nič takega, kar bi možnost potencialnega razvoja življenja tamkaj ovrglo.

Kateri oceani? V zunanjem delu Sončnega sistema se nahajata velikanska planeta Jupiter in Saturn. Oba se ponašata z ducati lun. Nekaj jih je prekritih z debelo ledeno skorjo, pod njo pa naj bi se skrivala nezemeljska morja. To je t. i. klub oceanskih svetov.

Različne stopnje verjetnosti
Različni naravni sateliti imajo pripisane različne verjetnosti obstoja podlednega oceana. Na vrhu, torej dokaj zanesljivo, sta Saturnov Enkelad ter Jupitrova Evropa. Nasa in Esa sta dovolj prepričani v brbotajoči H2O, da vlagata stotine milijonov evrov ter dolarjev v misije na ta dva kraja. Še posebej Evropo.

Astronomi med kandidate uvrščajo še Saturnovo luno Titan, katere ocean naj bi bil še bolj slan kot Mrtvo morje; ter Jupitrova naravna satelita Kalisto, Ganimed.

Zdaj sta na seznamu še dve dodatni imeni. Saturnova luna Diona in - presenetljivo - pritlikavi planet Pluton.

Cassini na delu
Diono je preučevala raziskovalna ekipa na Belgijskem kraljevem observatoriju in si pri tem pomagala s podatki Nasine sonde Cassini. Slednja se že desetletje podi po Saturnovem sistemu, Belgijci pa so delali s sveže zbranimi meritvami. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Geophysical Research Letters.

Cassini je z obleti preučil, kako nanj vpliva težnost lune oziroma kako se ta vpliv spreminja skozi čas. Spremembe, torej različne gostote in razporeditev mas v luni, se zazna tudi skozi Dopplerjev učinek, kot sonda komunicira z Zemljo.

Vodna masa v stiku s kamninami dna
Zbrane meritve pri Dioni se da pojasniti tako, da ima luna 100-kilometrsko skorjo, pod katero se nahaja nekaj deset kilometrov globok ocean, sporočajo Belgijci. Vodna masa je v stiku s kamnitim jedrom. Slednje je pomembno z vidika morebitnih razmer za razvoj - spet morebitnega - življenja. Kamnine so namreč vir spojin, ki lahko služijo kot gradniki življenja in kot kemična energija.

Belgijci so ocenili, da je ocean v Dioni najbrž skozi njeno celotno zgodovino (torej ne kot voda na Zemlji, ki naj bi prišla kasneje večinoma z asteroidi). To pomeni več kot štiri milijarde let dokaj stabilnega okolja.

Tisoč sto kilometrov velika Diona navzven ne izgleda kot aktivno telo, toda podrobnejši pregled površja pokaže ševilne razpoke in "brazgotine", ki nakazujejo na dejavnejšo preteklost. Morda tudi kot posledica gibanja vodne mase.

Model, ki so ga na Belgijskem kraljevem observatoriju uporabili za Diono, so na podlagi Cassinijevih podatkov testirali tudi na primeru Enkelada. Izid: ledena skorja Enkelada naj bi bila še tanjša in ocean še bližje površju, še posebej na na južnem polju, kjer se nahajajo veliki gejzirji.

Dokaze za takšne gejzirje je Hubble prav pred kratkim našel tudi za primer lune Evrope.

Tudi ti, Pluton?
Vse prej omenjene lune imajo znan in logičen izvor toplote, ki naj bi oceane ohranjala v tekočem, nezmrznjenem stanju. Saturn in Jupiter sta zelo masivna. Tako kot Mesec dviguje Zemljine oceane v plime ter oseke, tako, a precej silneje, planeta krivenčita celotne lune. Posledica je segrevanje v notranjosti, ki denimo Enkeladov ocean otopli celo do 90 stopinj Celzija pri dnu.

Ta razlaga pa ne zdrži za presenetljivi primer Plutona, saj je sam (pritlikavi) planet in ne kroži okoli nobenega zelo masivnega telesa. Če v njem res obstaja ocean tekoče vode, kot kaže še ena raziskava se mora napajati na nekem drugem viru toplote.

Že lanski oblet sonde New Horizons je dal prve namige, da pritlikavec v notranjosti nekaj skriva. Raziskovalci ameriške univerze Brown so se zakopali v sondine meritve in prišli do zaključka, da jih lahko pojasni kar 100 kilometrov globok ocean pod površjem Plutona. Tudi ta raziskava je objavljena v Geophysical Research Letters.

Osredinili so se na ravnico Sputnik. To je 900-kilometrsko nižavje oziroma leva polovica znanega "srca" Plutona. Pravzaprav je Sputnik krater, ki je najbrž nastal v trku z drugim, zelo velikim (do 200 kilometrov) objektom.

Nižina je vedno poravnana s Plutonovo Luno Haron. Pluton in Haron sta binarni sistem, vedno z isto stranjo obrnjena eden proti drugemu. Zakoni fizike velijo, se področji, kjer je zgoščene največ mase, poravnata po plimski osi, in Sputnik je zakonom sledil.

Ko je luknja masivnejša
Znanstvenike je začudilo, kako ima lahko nižina Sputnik, v bistvu luknja v tleh, v povprečju več mase kot druge zaplate Plutonove skorje. Dušikov led, ki jo napolnjuje, je daleč premalo masiven. Preostanek manjkajoče (a očitno prisotne) mase torej mora predstavljati nekaj drugega, gostega.

Na univerzi Brown so se lotili simulacije, kako bi na model Plutona (in njegovo notranjost) vplival udarec 200-kilometrskega asteroida. Simulacija je pokazala, da bi udarec v vesolje raznesel velike količine materiala in ustvaril vidno luknjo, obenem pa precej pritisnil na notranje plaste. Pri tem pride do pojava izostatične kompenzacije - notranjost bi pritisnila nazaj. V smeri točke udarca na površju bi iz notranjosti povlekla večje količine materiala.

Raziskovalci so testirali veliko spremenljivk: plast vode zelo različnih velikosti, odstotnost oceana, slanost ... Scenarij, ki je najbolj ustrezal vidnim lastnostim ravnice Sputnik, je vključeval 100-kilometrsko plast tekoče vode s 30-odstotno slanostjo. Primerljivo z Mrtvim morjem, torej, piše v sporočilu za javnost.

"Tako vidimo, da je ravnica Sputnik res pozitivna masna anomalija, in sodeč po tem se mora pod njo skrivati vsaj stokilometrska plast vode. Skoraj neverjetno je, da imamo nebesno telo tako daleč zunaj v Sončnem sistemu s tekočo vodo vred," je izjavil vodja raziskave, geolog Brandon Johnson.

Z vsako odpravo širši klub
Oceanski klub ima zdaj sedem članov. Se bo številka povečala, če tudi Uran in Neptun dobita vsak svojega "Cassinija"? Za zdaj je dejstvo le to, da se je z vsako novo odpravo v ta konec Osončja ojačalo tudi članstvo "kluba". Več o paru najbolj znanih članov, Enkeladu in Evropi, si lahko preberete v tem članku.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
ni maitre
# 08.10.2016 ob 16:37
Škoda ker vse šolde zmečemo za bombice in puške in ne za sprehode po vesolju.
Grommm
# 08.10.2016 ob 16:57
Krasen članek!
_____________

Zanima me le, kako to, da v skupino, ki obdeluje take članke na MMC ne vključite Ramusa. Človek je neizmerna zakladnica znanja in ima na vse kar znanost še ni razkrila, odkrila in pojasnila nedvoumne odgovore. Mislim .. res je katastrofa za našo svetovno (!!) znanost, da se povsem zanemarja modreca kot je on, veliki, vsevedni Ramus!

Samo poglejte kako preprosto in enostavno je razložil dileme, v tem članku .. dileme, katere odpira novodobna znanost, ne da bi se prej posvetovala z Njim Ramusom Velikim in tako prihranila gore denarja, katere bi lahko namenila RKC!
Anopheles
# 08.10.2016 ob 16:16
še, še.. prosim še
Galaxy
# 08.10.2016 ob 19:01
Ramus

Ne,... ni življenja na njih. Prihranite si čas,...

Se ne morem upret skušnjavi :D



Velja še za mnogo komentatorjev na MMCju press
Seesaw
# 08.10.2016 ob 18:06
Ne,... ni življenja na njih. Prihranite si čas,...

Eh, 400 let nazaj ste trdili, da Sonce kroži okrog Zemlje. V preteklosti ste nam pokazali vso svojo nevednost, zato vam ne verjamemo več.
NoriGoban
# 08.10.2016 ob 17:21
Zdaj pa znanstveniki dobesedno odkrivajo toplo vodo!
makoshark
# 08.10.2016 ob 21:50
Morda od tod Biblijska pripovedka o 'Vesoljnem potopu', kdo ve ;)

Ramus ve...
KovacevaKobila
# 08.10.2016 ob 19:50
Super članek.
MatjazP
# 08.10.2016 ob 19:34
Wikipedia o kometih:

"Do Novembra 2014 je bilo odkritih 5253 kometov, številka ki nenehno raste. To vendarle predstavlja samo zelo majhen odstotek od vse potencialne zaloge kometov, saj je rezervoar kometu podobnih teles v zunanjem Sončnem sistemu (Oortov oblak) ocenjen na trilijon teles"

"Jedra kometov sestavlja amalgam skal, prahu, vodnega ledu in zmrznanih plinov"

"Koma kometov je v splošnem sestavljena iz molekul vode in prahu, pri tem voda predstavlja 90% plinov ki izhajajo iz kometa"

Pa še zanimivost : astronomi so odkrili 12 miljard svetlobnih let oddaljen kvazar, v katerem je ocenjena količina vode 140 trilijonov krat količina vode, prisotna na Zemlji.

Voda je bila v 'starih časih', torej v obdobju do nekaj miljard let po bigbangu, precej pomembna sestavina zgodnjih galaksij.

Morda od tod Biblijska pripovedka o 'Vesoljnem potopu', kdo ve ;)
uizzi
# 08.10.2016 ob 18:14
Ne,... ni življenja na njih. Prihranite si čas,...

Ramus

A ni malo dolgčas, če že vse veš?

Pusti nas nevedne, da preživimo naša življenja v raziskovanju čudes okoli nas z odprtimi glavami, brez dogm in prepričanj, ki bi zavrla našo radovednost. Ti pa ostani daleč tam na svojem pediestalu vsevednosti. Bo lažje za vse.
mr.cook
# 08.10.2016 ob 16:53
" In vendar se vrti ! " . . .
sportniik
# 08.10.2016 ob 16:46
Zakaj že 50 let mučkamo? Pioneer, Voyager, Spirit ...
pa še vedn ugibamo al je al ni

pošlmo že en labaratori s par roboti tja pa ugotovmo

ne da neke avtomobilčke na dalinca, ko pol nikol ne vemo al smo našl al se nam sam zdi

Upa da bi SpaceXu al enmu res uspel do 2022 prit na Mars, ŽIVMU!
MatjazP
# 10.10.2016 ob 19:22
@luxmundi:

Kvazarji so ogromni objekti... članek
luxmundi
# 10.10.2016 ob 16:42
Pa še zanimivost : astronomi so odkrili 12 miljard svetlobnih let oddaljen kvazar, v katerem je ocenjena količina vode 140 trilijonov krat količina vode, prisotna na Zemlji.

Zanimivo, imaš kakšen vir, da bi prebral kaj več?
Nisem si namreč mislil, da lahko v kvazarju obstaja kakršna koli snov v obliki molekul, zaradi ekstremnih razmer, ki tam veljajo. Bilo bi mi logično, da tam vsa snov razpade na atome ali celo na bolj osnovne gradnike.

Drugače pa glede članka ... voda je kot kaže ena izmed najpogostejših spojin v vesolju, in je precej bolj pogosta, kot smo si mislili. Po drugi strani pa niti nisem presenečen, saj je kemijsko gledano med najbolj enostavnimi spojinami. Če je v vesolju pogost metan, ne vidim razloga, zakaj ne bi bila tudi voda, sploh, če vemo, da je vodik še vedno najpogostejši element v sestavi vesolja.
Yanez
# 08.10.2016 ob 18:48
Lepo, Lepo
[COLOR=gren]Lepo[/COLOR gren]
eMZe
# 08.10.2016 ob 20:21
Da bi morda članek še enkrat slovnično pregledali, bi bilo ... no ... nujno potrebno.
eMZe
# 08.10.2016 ob 20:24
Sicer pa, če že ne najdejo življenja, navijam vsaj za kako verižico aminokislin, etanola ali enostavnih sladkorjev. To bi bil hec!
Yanez
# 08.10.2016 ob 18:47
Lepo,
Lepo
[COLOR gren]Lepo[/COLOR gren]
kamnosek
# 08.10.2016 ob 18:41
V oceanu na Evropi, pod zaščito debele ledene skorje živi visoko razvita civilizacija!
MatjazP
# 08.10.2016 ob 16:39
mb128
Eh dajte no, sedaj pa boste že na vsaki skali, ki tava po kozmosu našli vodo?!

Voda je ena najpogostejših snovi v našem osončju. "Vsaka skala ki tava po kozmosu", oziroma po domače komet, je v resnici ledena skala.
luckyss
# 08.10.2016 ob 18:27
Torej, ugotovimo lahko le eno..
Znanost se neustavljivo razvija...
Sicer vsakih nekaj let ugotovijo, da pred desetimi leti niso imeli pojma in da sedaj pa so končno pogruntali, da je planetov več kot zvezd, da je "zalutalih" planetov več kot tistih, ki krožijo okrog svojega Sonca, da smo iz takšne snovi kot sanje :)
Približujemo se torej znanju, ki so ga v svojih spisih omenjala starodavna ljudstva..
mb128
# 08.10.2016 ob 19:46
Hm MatjažP, kakšna je že temperatura kvazarja?!
mb128
# 08.10.2016 ob 16:22
Eh dajte no, sedaj pa boste že na vsaki skali, ki tava po kozmosu našli vodo?!
tron
# 08.10.2016 ob 17:50
Hehe, ovčke še kr verjamejo tem zgodbicam za lahko noč.
Ramus
# 08.10.2016 ob 16:47
Ne,... ni življenja na njih. Prihranite si čas,...
Kazalo