Sončni mrk v živo smo si lahko ogledali s pomočjo ekipe treh učiteljev in dvajsetih dijakov na gimnaziji Jožeta Plečnika pod vodstvom Boruta Khama ter dveh astrofizikov, ki so jih spremljali v Šanghaju. Pridružili so se jim tudi drugi ljubitelji astronimje, tako da je celotna skupina štela 90 članov. Izkušenj s tovrstnimi prenosi imajo dovolj, saj so leta 2005 prek interneta prenašali delni Sončev mrk z Ratitovca ter istega leta kolobarjast Sončev mrk iz Španije. Mrk so spremljali s pomočjo teleskopa Celestron Nexstar 5SE, ki so ga avgusta lani preizkusili pri opazovanju delnega Sončnega mrka na Prešernovem trgu v Ljubljani. Dogajanje na nebu so fotografirali vsakih nekaj sekund in fotografije pošiljali prek interneta.

Sončni mrk - Premica Zemlja - Luna - Sonce
Sončni mrk je pojav, ko so Luna, Zemlja in Sonce poravnani. Luna je na sredini in njena senca zakrije Sonce (opazovalcem na Zemlji). Poznamo tri vrste Sončnih mrkov, popolnega, delnega in kolobarjastega. Tokrat bodo lahko v Aziji spremljali popln Sončni mrk. Pri popolnem Sončnem mrku je fotosfera popolnoma zakrita.

Ob Sončnem mrku se zgodijo tudi spremembe na Zemlji. Ptice nekaj minut pred popolnim mrkom utihnejo, začne padati hitrost vetra, pokrajina spreminja barvo, nebo spreminja barvo, temperatura pada. Po koncu mrka traja še nekaj minut, da se ptice spet oglasijo, svetloba se vrača, toplota pa ne tako hitro.

Delni Sončni mrk je viden vzhodno in zahodno od območja, od koder je na Zemlji viden popoln mrk. Kolobarjasti mrk pa se zgodi takrat, ko so telesa poravnana tako kot pri popolnem mrku, a je Luna najbolj oddaljena od Zemlje, zato njena senca ne pokrije celotnega Sonca. Tako vidimo obroč svetlobe okoli Lunine sence. Saros se omenuje obdobje 18 let in 11,3 dneva, v katerem se Zemlja, Sonce in Luna vrnejo v skoraj enak položaj in običajno pride do novega mrka.