Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Vidimo tudi temnejše, a še niso ustrezno potrjene
  • Galaksija je bilijardkrat temnejša od najsvetlejše zvezde neba
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 92 glasov Ocenite to novico!
Keck
Zaradi gravitacijskega lečenja se je temna galaksija pojavila kar v treh podobah. Osnovna fotografija je Hubblova, spektroskopijo pa je priskrbel zemeljski Keck. Foto: BRADAČ/HST/W. M. KECK OBSERVATORY
       Kot iskanje čokoladnih zajcev za veliko noč. Ko odkriješ kakšno novo galaksijo, se počutiš kot otrok, ki je pravkar dobil darilo, ki si ga je neskončno želel.       
 Maruša Bradač na vprašanje, kako je odkrivati svetove, ki jih ni videl še nihče
       Vesolje je nastalo pred 13,8 milijarde let. Bilo je polno nevtralnega plina, skozenj svetloba ni prodirala in si ga lahko predstavljamo kot meglo. Ko so prišle prve galaksije, so jo uničile, podobno kot Sonce, ki prežene jutranjo meglo. Takrat vesolje ni bilo več temno.       
Maruša Bradač
Maruša Bradač pred zrcalom teleskopa Keck. Pri sveži raziskavi je imela vlogo vodje. Foto: Arhiv avtorice
MACS2129.4-0741
Naslovna fotografija brez dodatkov prikazuje jato galaksij MACS2129.4-0741. Foto: Hubble
Hubble
Hubble je za avtobus velika naprava, ki kroži okoli Zemlje. Tam je ne moti ozračje, zato "vidi" bolje in dlje. Foto: Nasa
       To ni najtemnejša galaksija v vesolju, saj imamo tudi temnejše bližje nam. To tudi ni absolutno najtemnejša galaksija v zgodnjem vesolju, obstajajo tudi še temnejše in bolj oddaljene. Toda teh še nismo uspeli potrditi.       
GN-z11, vesolje
Ponazoritev razvoja vesolja in nedavni Hubblov rekord pri gledanju v preteklost. Srajno desno je veliki pok, začetek časa in prostora. Oranžni pas je čas vroče prajuhe, in ko se je ta ohladila, se je začelo obdobje teme. Nekje v njem naj bi se začele pojavljati prve zvezde, kar je sicer zelo pod vprašanjem. Z desnim krogcem je označen čas 400 milijonov let po velikem poku in novoodkrito osvetje, krogec na levi pa kaže časovno umeščenost prejšnje rekorderke. Drugi prevodi: 'Reionization era' je doba reionizacije. 'Modern galaxies form' označuje čas nastanka sodobnih galaksij, 'present day' današnjik, 'Redshift' rdeči pomik, na spodnji črti pa 'Billions of years ago' oddaljenost v milijardah let. Foto: NASA, ESA, B. Robertson (California, Santa Cruz), and A. Feild (STScI)
       Hubble gleda le barvo galaksije in če je ta zelo rdeča, potem mislimo, da je oddaljena. Problem pa je, da obstajajo galaksije bližje nam, ki so dejansko rdeče barve. V 80 odstotkih gre res za tiste oddaljenje, ampak nikoli ne veš, ali ni slučajno v tistih preostalih 20 odstotkih.       
James Webb
Dlje bo (predvidoma) šlo s teleskopom James Webb. Ta je trenutno znotraj Nasinega centra Goddard, kjer so pred kratkim dokončali sestavljanje glavnega pozlačenega zrcala. Foto: NASA/Chris Gunn
       Med Hubblom in Keckom ni rivalstva, ker imata različne instrumente. Rivalstvo bolj obstaja med Keckom in VLT-jem v Čilu, ker gre res za podobne zmogljivosti. Je pa res, da opazujeta različne dele neba, en je na severni, drugi pa na južni polobli.       
GN-z11
GN-z11, najbolj oddaljena znana galaksija. Njena svetloba je do nas potovala 13,4 milijarde let, ujel jo je Hubble. Foto: NASA, ESA, P. Oesch (Yale), G. Brammer (STScI), P. van Dokkum (Yale), G. Illingworth (California, Santa Cruz)

Dodaj v

To je najtemnejša znana galaksija iz otroštva vesolja in odkrila jo je Maruša Bradač

Teleskopa Hubble in Keck na delu
24. maj 2016 ob 06:31,
zadnji poseg: 24. maj 2016 ob 11:08
Ljubljana - MMC RTV SLO

Najtemnejšo znano galaksijo iz časov, ko je bilo vesolje še dojenček, je odkrila in potrdila mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom slovenske astrofizičarke Maruše Bradač.

Hitrost svetlobe nam daje iluzijo, da imamo okolico pod nadzorom. Naj na naš vozni pas pride avtomobil, prehitevajoč v škarje; pred očmi zalesketa rezilo roparja ali proti nam poleti teniška žogica - občutek pravi, da bomo vse v vidnem polju nemudoma zaznali in se lahko ustrezno odzvali. To ne drži popolnoma: fotoni imajo omejeno hitrost in bodo opazovalca vedno informirali z zamikom. Čeprav za običajnega človeka ta časovni razmik ni pomemben, pa onemogoča, da bi lahko neposredno videli preteklost. Fotoni, ki so se leta 1917 odbili z vojaka, ki je preprečil italijansko zavzetje strateško pomembne gore Škabrijel na soški fronti, so za vedno švignili mimo in so davno, daleč stran. Zgodovinarji, ki proučujejo določen pomemben in usoden dogodek, so prisiljeni brskati po posrednih virih.

Najvišja hitrost je še vedno počasna
Še tako izjemna hitrost svetlobe pa se izkaže za počasno na ravni vesolja. Od enega dela vesolja do drugega lahko potuje milijarde let. To je velika omejitev, saj dejanskega stanja velike večine obstoječega ne vidimo, fotoni so preveč polžji. Tako zelo, da bo opazovalec na Zemlji šele čez desetine milijard let uzrl, kaj se ta trenutek dogaja v neki galaksiji.

Po drugi strani to omogoča živo gledanje preteklosti. Vesolje lahko opazujemo skoraj do samega začetka časa samega - kot da bi biolog pred očmi imel dinozavra, s kožo in kostmi vred, in na tej podlagi verno popisal tedanjo resničnost. Vesolje vidimo ne le v otroštvo, temveč skoraj kot plod v maternici. Odmev nečesa, kar bi bili lahko najzgodnejši svetovi, prve galaksije sploh, prav zdaj pljuska ob teleskope in pripoveduje drobce pradavnih zgodb.

Gledanje skozi mulja poln ribnik
Toda na nepredstavljivo razprostrtih razdaljah se svetlobe pradavnih objektov šibijo, izgubljajo energijo in se vse bolj pršijo. Poleg tega po vmesnem prostoru mrgoli motečih elementov, ki kot mulj v ribniku zastirajo pogled. Dlje v preteklost kot poskušajo astronomi pogledati, težje je. Še posebej meglena je prva milijarda let. Dobesedno. To je čas, ko je bilo vesolje (poenostavljeno) en ogromen oblak plina, ki je svetlobi preprečeval daljše poti. Obdobju zato znanstveniki pravijo vesoljski temni vek, vanj pa lahko pokukajo le najzmogljivejši teleskopi sveta, pogosto z združenimi močmi (npr. znani program Frontier Fields).

Z vesoljskima Hubblom, Spitzerjem in zemeljskim Keckom pogosto dela profesorica fizike na Univerzi v Kaliforniji, Davis, Maruša Bradač. Znana je po proučevanju skrivnostne temne snovi. A poleg tega se veliko ukvarja z zgodnjim vesoljem. S tem, kako so v meglici temnega veka nastajale luknje oziroma s procesom reionizacije.

Skrajno bledo osvetje
Na čelu mednarodne raziskovalne skupine je našla že veliko primerkov galaksij iz tedanjega časa, ki so dolble vseprisotno meglo. Med mnogimi pa se je znašla tudi ena, ki nosi rekordni naslov: je najtemnejša galaksija, kar so jih kdaj koli do zdaj zaznali in potrdili. "Opazovanja smo izvajali več kot pet let, in to je prvi takšen loterijski dobitek," je povedala za MMC. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji The Astrophysical Journal Letters.

Najdena, še nepoimenovana galaksija se na posnetku nahaja 13 milijard let v preteklosti. Je zelo mlada, nastala je med 10 milijoni in 30 milijoni let predtem in je v primerjavi z današnjimi meglenicami dokaj majhna. Vsebuje približno deset milijonov zvezd, kar je v primerjavi z okoli 300 milijardami, kar naj bi jih svetlilo v Galaksiji Rimski cesti, dokaj pritlikavo. V primerjavi z najsvetlejšo zvezdo na nočnem nebu je njena svetloba več kot desettisoč milijardkrat šibkejša, je ponazorila Bradačeva.

Dandanes je sicer ta galaksija vsaj kakšnih 30 milijard svetlobnih let stran in najbrž povsem drugačna; če sploh še obstaja in se ni združila v neko večjo formacijo.

Na pomoč priskoči bližnja jata
V raziskavi niso nameravali iskati najtemnejše galaksije, temveč so poskušali izbrskati čim več primerkov čim dlje v preteklost. "Teh oddaljenih galaksij ne vidimo prav dosti," je povedala. Tudi s Hubblom, s katerim so jih iskali, ni lahko. "Kar veliko časa smo opazovali te dele neba. Potem odkriješ od pet do deset takšnih, ki jih lahko natančneje opazuješ," je ponazorila.

Hubble je kljub več kot četrt stoletja starosti še vedno najprimernejši, ima najvišjo ločljivost in še vedno redno podira rekorde - in tudi zanj je takšna oddaljenost trd oreh. Pravzaprav brez izdatne pomoči narave same do te novice sploh ne bi prišlo.

Hubblu je do detekcije komaj brleče meglenice pomagalo gravitacijsko lečenje. Med teleskopom in opazovanim objektom je namreč ogromna jata galaksij MACS2129.4-0741, ki je tako masivna, da močno ukrivlja tkanino čas-prostor. V jati je tisoče galaksij, ki vsebujejo kar za bilijardo Sončevih mas; od tega sta sicer le kakšna dva odstotka same galaksije, 18 odstotkov navržejo plini, preostalih 80 odstotkov mase prispeva temna snov. Vse to skupaj je prostor-čas okoli sebe spremenilo v ogromno lečo, ki je izostrila svetlobo precej bolj oddaljenih prostranstev v ozadju.

Ukrivljenost je povzročila, da se je slika potrojila; okoli jate galaksij se nanizajo kar tri podobe mrleče galaksije. Njena svetloba se s pomočjo leče ojača za 11-, 5- in 2-krat, brez tega z Zemlje sploh ne bi bila vidna.

Hubble ne zmore vsega
Toda tudi Hubble ima svoje omejitve. Na tej točki raziskovalna skupina ni mogla z gotovostjo reči, ali trojica res pripada istemu izvornemu osvetju. Niti se samo s Hubblom ne da zelo zanesljivo preveriti, da je osvetje res tako daleč. Oddaljenost se meri s pomočjo pojava, imenovanega rdeči premik, in je po analogiji podoben Dopplerjevemu učinku. Vesolje se namreč širi; širjenje prostora pa svetlobi, ki potuje po njem, daljša valovno dolžino. Več časa kot snop svetlobe tava, bolj ga pomakne proti rdeči barvi, in bolj verjetno je, da je rdečkasta galaksija daleč in da se zelo hitro oddaljuje od nas. Verjetno, ne pa zagotovo. Lahko je tudi majhna, a dejansko rdeča galaksija v relativni bližini.

"Hubble gleda le barvo galaksije, in če je ta zelo rdeča, potem mislimo, da je oddaljena. Problem pa je, da obstajajo galaksije bližje nam, ki so dejansko rdeče barve. V 80 odstotkih gre res za tiste oddaljene, ampak nikoli ne veš, ali ni mogoče v tistih preostalih 20 odstotkih," je pojasnila fizičarka.

Keckovo razbijanje svetlobe
Na pomoč priskoči zemeljski teleskop Keck, ki stoji na več kot 4 kilometre visoki havajski gori Mauna Kea. V nam vidni svetlobi sicer dela manj natančne posnetke neba kot Hubble, je pa po besedah Maruše Bradač najboljši na svetu za metodo analize svetlobe, poimenovano spektroskopija. "Gre za dopolnjevanje. S Hubblom je veliko lažje fotografirati, ampak če hočeš dobiti spekter galaksije; če hočeš najti elemente v njej in izmeriti, kako daleč je, potem potrebuješ Keck. Hubble tega ne zmore," je povedala. Metoda razbije prejeto elektromagnetno valovanje na različne valovne dolžine, kar poskrbi za "podpis" določenega elementa v galaksiji.

S tem so dokazali, da so vse tri podobe prišle z istega izvora, pa tudi, da gre resnično za oddaljeno galaksijo pri rdečem pomiku 6,85.

Tayna brez spektrografa
To je tudi ključna razlika med svežo raziskavo in rekordom, ki je medije polnil decembra lani. Takrat je raziskovalna skupina s Papeške katoliške univerze v Čilu našla najbolj bledo oz. najbolj temno galaksijo zgodnjega vesolja, Tayno, ki naj bi obstajala le 400 milijonov let po velikem poku, začetku časa. Tudi ta skupina je uporabila Hubblov teleskop. Toda potrditve s spektroskopijo ni bilo in zanesljivost ugotovitve je nižja. Namesto tega so Čilenci uporabili fotometrijo na vesoljskem teleskopu Spitzer; ta metoda pa se osredinja zgolj na človeku vidni del svetlobe in tudi ne prinaša dokončno zanesljive potrditve.

Le peščica se da popolnoma potrditi
Na kup številnih omejitev pri raziskovanju otroštva vesolja namreč pade še ena ovira. Spektroskopija se navadno izvaja na določenem elementu, v tem primeru na vodiku, ki je najpogostejši element sploh, takrat kot tudi danes. Toda ker je vodika toliko, njegova emisija hitro preide v absorbcijo, kar pomeni, da instrument na Zemlji od opazovanega objekta ne dobi veliko uporabnega. Po besedah Bradačeve je tako dokončna potrditev mogoča na manj kot desetini zgodnjih galaksij. "Zato so ta opazovanja zelo problematična," je povedala.

Astronomi sicer poskušajo še z drugimi elementi, denimo z ogljikom, kar izvajajo na čilenskem radijskem teleskopu ALMA. Tudi ta pot je trnova. V zgodnjem vesolju je namreč bilo ogljika, nekoliko težjega elementa, zgolj za vzorec. Od vodika in helija težje elemente so namreč skozi zgodovino v svojih nedrjih pristiskale zvezde, kar pomeni, da so ga takrat komajda začele proizvajati. Pa še nekaj časa potrebuje, da začne sevati, je poudarila Bradačeva, v upanju, da bodo zmogljivejša tehnologija v prihodnosti to oviro premagala.

Razpihovanje prastare megle
S tem bodo znanstveniki dobili boljši vpogled v zgodovino vesolja. Na kratko: za zdaj ta pravi, da se je veliki pok zgodil pred 13,8 milijarde let. Prav na začetu je bilo vse skupaj zelo vroča in gosta "juha" osnovnih delcev, ki se je širila in hladila. Okoli tri minute po začetku časa se je dovolj ohladila, da so se delci zlepili v atomska jedra, torej ioniziran vodik in nekaj helija. Preteči je moralo skoraj 380.000 let, da je temperatura padla pod 3.000 stopinj Celzija, kar je omogočalo, da so se elektroni končno združili z jedri. Fotoni, delci svetlobe, so takrat prvič svobodno poleteli, kar je najstarejša znana svetloba sploh. Odbila se je s površine zadnjega sipanja, kar je dodobra izmeril pokojni teleskop Planck.

Toda vesolje je bilo takrat en ogromen oblak nevtralnega plina, največ vodika, zato je bilo še vedno precej temno. Deli oblaka so se ponekod začeli zgoščati. Ni povsem jasno, kako in zakaj so nastale gravitacijske pasti, po eni izmed teorij naj bi k temu pripomogla temna snov; v vsakem primeru pa so zgoščenine po nekaj sto milijonih let pripeljale do prvih protogalaksij, v njih pa prvih prazvezd s skupno nekje do milijona Sončevih mas. To naj bi se zgodilo po 400 milijonih let po velikem poku, čeprav nekatere raziskave Bradače kažejo, da se je to zgodilo še prej.

Reionizacija razpiha meglo
Galaksije so izdolble majhne luknjice v ogromnem oblaku nevtralnega vodika, od začetka tako, da so del okolice porabile za lastno formacijo. Nato pa se je začel proces, ki je še danes slabo poznan: reionizacija. "Goreče" zvezde, zbrane v meglenicah, so začele močno sevati. Sevanje je atomom okoliškega nevtralnega vodika zbijalo elektrone, zato so ponovno postali tisto, kar so nekoč bili: ioni. Pri tem so galaksije počasi, a vztrajno razpihovale plinasto zaveso. Od začetka je bilo vesolje kot sir livada z veliko, veliko majhnimi luknjicami, ki pa so počasi pripeljali do ementalerja z vse večjimi in čez stotine milijonov let do konca temnega veka - ko je vesolje zares prosojno zasijalo. Ves ta proces je potekal med 400 milijoni let in 1,3 milijarde let po velikem poku. Kako točno, še ni znano.

Različni teleskopi dajo različne odgovore. Stari Nasin WMAP je mejo konca reionizacije dal pri rdečem premiku 17, Planck pred leti pri 10; ravno pred kakim tednom pa so v njegovi ekipi z boljšo kalibracijo podali mejo pri rdečem premiku 8,5. "Zato je toliko pomembneje, da ugotovimo, kdaj se je to dejansko zgodilo. Planck meri bolj povprečno te epohe. Mi pa gledamo galaksije, ki so bolj in bolj oddaljene. S spektrografom potem proučujemo, koliko vodika izsevajo, koliko ga ni bilo absorbiranega; s tem pa, koliko nevtralnega vodika je na določeni točki v vesolju in času. Nato lahko statistično izračunamo, kako je reionizacija sploh potekala," je pojasnila.

Zadnja raziskava je dala določeno mejo. Pokazala je, da se temni vek vesolja zagotovo konča pri rdečem pomiku 6,85 oziroma pred 12,5 milijarde let.

Hubblov naslednik na poti
Hubble se bo sicer predvidoma upokojil leta 2020, če se ne bo do takrat morda pokvaril. Vsekakor je za konec desetletja načrtovano nadzorovano uničenje, naprava je namreč prevelika, da bi jo kar spustili v atmosfero, da tam zgori. Kosi bi lahko prileteli do tal in predstavljali nevarnost za ljudi. Za nadzorovan spust bo treba v orbito poslati astronavte, da nanj namestijo ustrezne mehanizme. . A če je že treba odšteti denar za še eno misijo v orbito ... zakaj ne bi namesto potisnikov v smrt takrat namestili nove opreme? Takšne, ki bi njegove zmožnosti še povečala? Usoda Hubbla je tako negotova. Vsekakor ga bo od (predvidoma) leta 2018 naprej dopolnjeval in presegal teleskop James Webb, katerega zrcalo so nedavno pozlatili. Webb bo sposoben vpogleda še dlje v preteklost, saj bo specializiran za drug del elektromagnetnega valovanja.

Tako bodo astronomi v realnem času videli, kaj se "dogaja" pri nastajanju prvih zvezd in galaksij sploh, prvih generacij snovi, ki sestavlja vse nas. Videli bodo vesoljski ekvivalent prehitevanja v škarje in z veliko zanesljivostjo zapisali, kdo je kriv.

Prgišče drugih rekordov
"Prestol" najbolj oddaljene galaksije se je v zadnjih letih pogosto spreminjal. Še lani spomladi ga je zasedal z8_GND_5296. Maja ga je nadomestil EGS-zs8-1, katerega svetloba je do Zemlje potovala 13,04 milijarde svetlobnih let. Le tri mesece pozneje se je umaknil prej omenjeni galaksiji EGSY8p7, trenutno pa ga zaseda GN-z11. Seznam devetih najbolj oddaljenih si lahko ogledate v tej fotogaleriji. Najsvetlejša meglenica je tista, ki sveti kot 300 bilijonov Sonc.

Avdio: Marca je Bradačeva sodelovala v oddaji Radia Maribor

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Radenm
# 24.05.2016 ob 06:46
Slovenci nismo totalni luzerji, problem je v tem da si preradi polena mečemo pod noge.
por
# 24.05.2016 ob 07:29
@veleum77

Sedaj napiši še muslimansko, budistično in animistično verzijo, ne bodi diskriminatoren.
igor-za
# 24.05.2016 ob 07:50
čudovito vesolje.
In čestitka znanstvenici, pa MMCju, da to deli z nami. Članek mi je dal veliko informacij.
por
# 24.05.2016 ob 07:28
@MMC Cenzura

Dejstvo je, da je gospa vodja te 'mednarodne raziskovalne skupine', ni razloga, zakaj ne bi tega po pravici napisali. Če pa se sramuješ tega, da je MMC vesel za Slovenko, potem... ne vem :)
G.Bruno
# 24.05.2016 ob 07:54
veleum77
Najprej "objasni" kaj je to na tebi "kao" veleum.
bob
# 24.05.2016 ob 07:49
Čestitke Maruša ;)
seeblue123
# 24.05.2016 ob 08:27
Cool članek. Še več takšnih prosim!
GORILA
# 24.05.2016 ob 09:39
@MMCCenzura
Še večji misterij pa je da je ta dosežek narejen v tujini s tujim denarjem ... kajne SD,ZL ??

Največji misterija pa je, da je punca izšla iz JAVNEGA šolstva, pa kljub vsemu ni le čistilka!

# 24.05.2016 ob 08:46
Ko ljudje verjamejo zgodbam, starim več tisoč let, ki so nastale desetletja po dogodkih, ki bi se naj zgodili nepismenim pastirjem sredi puščave, nato pa so bile stokrat spremenjene za trenutne potrebe vladajočih ... I rest my case :)

# 24.05.2016 ob 10:33
Jah ateisti ste tudi verniki, kjer dogmatično verjamete v znanost, ki se pa tudi dogmatično drži svojih tez bolj kot cerkev sama. Pa še v sistemu živite elit, kjer vam govorijo kako živeti in kaj delati-za njih, potem takem ste tudi sami sužnji vladajočih. Torej živite v religiji ateizma, pa ne mi rečt da to ni isto kot poznane religije danes. Elita vam je zapovedala da delite in tih bote in poslušite elito kaj vam zapove-super zablojeno

Pozabljate veliko razliko in hkrati bistvo, ki ločuje znanost od religij - nobena resnica v znanosti NI absolutna, vsako spoznanje je nenehno izpostavljeno preverjanju, testiranju, izboljševanju, vsaka teorija dopušča možnost, da je napačna in ko pride bolj verjetna in lažje dokazljiva na plan, se jo znova preveri iz vseh zornih kotov - če zdrži, se jo sprejme, staro pa zavrže. TU je čar znanosti in TO jo ločuje od verovanja, dogm.
Zato govoriti o religiji ateizma ali znanosti pomeni nerazumevanje osnov. Oprosti, vendar nenehno razvijajoča se zadeva enostavno NI ista, kot nekaj, kar je po defaultu absolutno in celo prepoveduje preverjanje in zapoveduje kaznovanje tistih, ki bi si to slučajno dovolili.
See the difference? ;)

# 24.05.2016 ob 08:20
@veleum77
Saj "vesolci", veliki pok in teorija (dejstvo) evolucije se ne izključujejo med seboj :)
Driblaš kot Ronaldo - samega sebe ;)
nocoment78
# 24.05.2016 ob 10:00
Bravo MMC za podobne clanke !!!
arawn
# 24.05.2016 ob 11:50
Samo od sebe še nikoli ni nič nastalo.

Pravi nekdo, ki bo prvič v življenju prebral naslednja imena: Wheeler, DeWitt in Dongshan He.
Vongobongo
# 24.05.2016 ob 11:36
robespierre

"Samo od sebe še nikoli ni nič nastalo."

Razen v kvantni fiziki in to dokazano :p
dobersex
# 24.05.2016 ob 10:18
@veleum
nimamo pojma .
ne teh .... prodajat za kakor zlato resnico. ta "resnica" je samo trenutna .


Naše znanje gradimo na eksperimentalnih dokazih prejšnjih velikanov. To pa ne pomeni, da prejšnja odkritja ne držijo več. Vemo, da ima Einstein "prav" in Newton "narobe", pa vendar učimo Newtna v šoli, ker je dobra poenostavitev, dober približek. Če pa si v velikem gravitacijskem polju blizu črne luknje ali se giblješ z veliko hitrostjo, potem ti Newton ne bo dajal pravih odgovorov.

Resnica Newtna še vedno drži, vendar sedaj vemo globljo resnico kdaj drži in v kakšnih primerih ne drži. Živela znanost.
Novak Gregor
# 24.05.2016 ob 10:16
Končno nekaj pametnega & koristnega za prebrat! Osebno sem amaterski astrofizik in ljubitelj MAT, fizike, kemije, vesolja,..znanosti na splošno in komaj čakam, da bodo lansirali James Webb Space Telescope. Po prvih napovedih bi že moral delovati, a stroški in prelaganja so sedaj datum označili za l.2018. Ne bo deloval v vidnem spektru, kot Hubble, ampak v IR spektru (kot nočna očala), s katerim veliko lažje zaznamo vse, sa imaj IR svetloba daljšo frekvenco kot vidna, zato se veliko laže prebije mimo prahu, meglic. Če si ljubitelj astrofizike ali vesolja na splošmo, je danes zlato obdobje za vse nas.
dobersex
# 24.05.2016 ob 11:04
ki ločuje znanost od religij - nobena resnica v znanosti NI absolutna, vsako spoznanje je nenehno izpostavljeno preverjanju, testiranju, izboljševanju, vsaka teorija dopušča možnost, da je napačna

V tem je lepota in moč znanosti. Poleg iskanja resnice je lepota znanosti tudi v lajšanju trpljenja in omogoča lagodnejše življenje. 200 let nazaj kralj ni živel v takem razkošju kot danes živi povprečen delavec. (elektrika, avto, avion ... itd).

Živela znanost.

# 24.05.2016 ob 11:00
veleum77,
ja sta teorija, predvsem veliki pok je zaenkrat še teorija. Teorija evolucije pa je dejstvo. Da bi razumel razliko, moraš razumeti tudi razvoj jezika. Izraz teorija ima veliko širši pomen, opisuje več kot zgolj nepreverjeno trditev.
Teorija evolucije je preverjena in dokazana z milijardami dokazov, vmesnih členov posameznih vrst, v različnih plasteh Zemljine skorje, ki so se nalagale skozi čas, tako da jo VSA znanost sprejema za dejstvo, ki se ne bo verjetno nikoli spremenilo, kvečjemu še malo bolj izpopolnilo.
Nisem ateist, sem agnostik in hkrati "antiteist", če ti je znana razlika.
In ni na meni, da dokažem neobstoj nečesa, kar si nekdo izmisli, pač pa je njegova naloga, da dokaže obstoj. Če si jaz izmislim obstoj zelenega božička, imam JAZ dolžnost, da ga dokažem, ne pa ti, da dokažeš njegov NEOBSTOJ.
Ni_Nicka
# 24.05.2016 ob 09:28
Maruša Bradač, moje spoštowanje!
Janezski
# 24.05.2016 ob 09:22
Zanimivo, odkrivamo najtemnejše galaksije, se pogovarjamo o milijardah let, se nam pa niti ne svita, kaj vse je pod večnim ledom na Zemlji in v globinah oceanov.
G.Bruno
# 24.05.2016 ob 20:34
Le zakaj je zate en podatek omejen samo na 1.bit?!

Bit je enota informacije. Če hočeš kvantizirat podatke ali informacije, uporabljaš to enoto.
dobersex
# 24.05.2016 ob 11:33
Nisem ateist, sem agnostik in hkrati "antiteist"

Zelo lepo povedano, tudi o zelenem božičku.

Agnosticízem (iz grščine a- - ne- + gnosis - védenje oziroma αγνωτικος) je filozofsko stališče, da je resničnost teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati.

Trenutno nimamo spoznanja o obstoju boga, če ga bomo pa dobili, bomo pa imeli spoznanje. Torej vera ni potrebna. Ali boš jezen na deževnika, ker nima spoznanja o tebi? Ali boš jezen, ker te ne pozna?

MatjazP
# 24.05.2016 ob 11:12
Saj nikomur ni treba verjet, da je material v članku neka 'resnica'.
Lahko se vseeno pelješ vsak dan v službo z avtom kljub temu, da ne verjameš v kemijo.
Lahko uporabljaš računalnike in ne verjameš v kvantno fiziko.

Lahko mirno ješ zrezek in ne verjameš, da obstaja.
Samo pusti drugim, da delajo kar delajo - sicer ne bo več računalnikov, avtomobilov, tudi zrezkov ne.

To pa tudi največjim anti-znanstveno nastrojenim zarotnikom ne bo prišlo prav.
Novak Gregor
# 24.05.2016 ob 11:03
@veleum77: kako vemo da je naše Sonce tretje generacije? Enostavno. Tisoči eksperimentov in izračunov, dokazov, zakonov, ki so se razvijali, dopoljnevali skozi generacije ljudi so prišli do tega zaključka: vesolje je staro 13,7 miljarde let. Tu ni dvoma. Prva svetloba (prej je bila samo meglica, če bi jo osvetlil) je "nastala" 380.000 let kasneje, ko so prvi elektroni začeli krožiti okoli pritonov in dobili smo prve atome Vodika, in malce Helija in Litija. Pri tem je bila emitirana svetloba. To je bila prva svetloba v vesolju (WMAP in "The face of God?" slika?). 100 miljonov let max. po tem so se rodile prve zvezde, ki so bile ogromne To je bila prva generacija. Velike zvezde kratko živijo in "umrejo" v supernovi. Nastane črna luknja. Ta je postala "sidro" za mimoidoče zvezde, ki so začele krožiti okoli nje. Rodile so se galaksije.a. In ker so zvezde različnih velikosti (Sonce je v bistvu rumena pritlikavka, povprečna zvezda v vesolju), tudi različno hitro umrejo. Večje kot so, hitreje jih raznese. In ker so sprva nastajale velike zvezde le-te hitreje raznese. In tako od 13 miljard let do 10 miljard let že imamo dve generacije zvezd. Naše osončje pa je nastalo na "ostankih" prejšnje supernove (drugače ne bi imeli težkih elementov in s tem življenja) 4.7 miljarde let nazaj. In naše Sonce je torej tretja generacija. Enostavno, logično in drži se vseh MAT & fitikalnih, ter kemijsko-bioloških, zakonov. In to so zakoni narave, katerih ne moreš manipulirati kot z vedami na FDP.
mb128
# 24.05.2016 ob 09:47
veleum77. A si prebral članek, a so ti znana pravila komentiranja na tem portalu?!
MatjazP
# 24.05.2016 ob 12:26
"Iz nič nekaj" je, kot bi rekel Wittgenstein, "besedna solata".
Vsak si po svoje razlaga nič, vsak po svoje nekaj, predvsem pa "povzročiti".

Iz SR vemo, da vzročnost potuje s hitrostjo c; vzrok in posledica sta tako v prostorsko-časovni navezi.
Potem je tu koncept energije, za katerega pa se ve, da odpove pri zelo majhnih (kvantna nedoločenost) IN zelo velikih (temna energija) razsežnostih.

Torej iz nič gotovo nastaja temna energija, ki vesolju veča skupno maso in ga pospešuje..
Prav tako iz nič nastanejo pari delec/antidelec.
Pravzaprav je vsaka interakcija kvantne fizike "nekaj iz nič", kajti nikdar ne moremo napovedati, kaj točno bo nastalo in kako se bo gibalo. Vse kar je, je neka statistika, vključno z energijo IN entropijo.

Tako da po vsem tem ni jasno, o čem govorimo, ko rečemo "nekaj iz nič".
Torej, kot pravi Wittgenstein, raje molčimo.
o.r.c.h.i.d
# 24.05.2016 ob 12:21
Nisem pa preprican, da pri kvantni fiziki iz nic nastane nekaj?

Recimo, že trditev, da je vse ustvaril bog, je na lase privlečena. Ker bi moral ta nastati iz nič.
Novak Gregor
# 24.05.2016 ob 11:36
@robespierre: a veš, da po fizikalnih zakonih lahko nekaj nastane iz nič? Sliši se neverjetno, še sam sem dvomil, a je res. Povrh tega bi ti moral malce poznati Kvantno fiziko in teorijo Strun, ki govori o 10-ih dimenzijah + čas. In ki tudi omogoča multiverse. Dejstvo pa je, da nihče ne trdi, da vemo vse. Vemo npr. za Temno materijo in energijo. Prvo lahko posredno opazujemo in merimo njeno maso, medtem pa vemo za Temno energijo samo iz dejstva, da se vesolje širi pospešeno. Obstaja "nekaj", kar je močnejše od gravitacije. Se pravi da prostor nekako "ustvarja" energijo, ki je odbijajoča na gravitacijo. In Temna Snov (Materija) predstavlja 90% in več vse materije v vesolju, Temna energija pa predstavlja 95% vse energije v vesolju. Kot da bi živeli na Zemlji in ne bi imeli pojma, kaj je morje in kaj je pod njim.V tem je poanta znanosti! Odkrivati nove stvari, ki posredno tudi nam omogočajo boljše življenje (Internet je ustvaril CERN, raziskovanje vesolja vso moderno elektroniko,...). Vemo samo delček vsega, kar je, potenciali pa so ogromni!
GORILA
# 24.05.2016 ob 10:11
@MMCCenzura

pa še tole - tale Davis, je JAVNA univerza... dela pa na Hubblu, ki je... v čigavi lasti?
mb128
# 24.05.2016 ob 08:27
No, zgleda da je team res vodila prof. Bradač, ki je drugače tudi prof. na UC Davis.
lemur
# 24.05.2016 ob 23:54
Vera ti recimo prepove alkohol(vsi vemo neg.posledice). Ateizem ti ponudi da ga neomejeno piješ in kaj pride iz tega(veliki problemi finančni,psiho duševni, pač zloraba alko itd.

A bolj bednega moralisticnega tona nisi znal uporabiti?
Potemtakem lahko ateisti neomejeno ubijajo, ker jim nihce ni zapovedal morale. K temu vodi tvoje umovanje namrec. Po definiciji so ateisti torej "s ketne", lahko pocnejo, kar jim pade na pamet, ker ni avtoritete, ki bi jim narekovala, kaj naj mislijo in kako delujejo. Kaj je razsvetljenstvo... In spet pol komentatorjev sploh ne loci med vero in verjetjem, med necim sprejetim na credo in drugim, ki temelji na konsenzu racionalnih bitij. Pri dogmi nimas kaj razmisljat, pri teorijah, hipotezah, tezah pac. Mistifikacija vsega, tiscanje na isti nivo, isto obskurantstvo, ki je temeljni vir neke vere, prica zgolj o nemoci vase "znanstvenosti". God of the gaps? Ali pac skepticizem v imenu vere, da je rec se bolj smesna? Ignoramus ignorabimus?
eMZe
# 24.05.2016 ob 22:21
@GN
Črna luknja je opisno ime za nekaj, kar je gostejše od nevtronske zvezde. Opazovanja so pokazala, da taki objekti obstajajo in da zaenkrat ne moremo točno oceiniti, ali so končno gosti ali neskončno gosti. Če so neskončno gosti, potem so singularnosti. Singularnost je matematični pojem in ga fizika ne mara preveč, ker je s tem težko računati in še teže najti zadovoljivo razlago. Če se prehod iz kolikor toliko običajnega vesolja v črno luknjo zgodi hipno, gre za golo singularnost. To je točka z neskončno gostoto in ničelno velikostjo. Upamo in menimo, da take RES ne obstajajo. Takih se je Einstein najbolj izogibal.

Da pa so tam ekstremne razmere, je menda jasno. Zame so ekstremne razmere že na Kredarici, pa na dnu Bohinjskega jezera. Kaj šele na dnu oceana ali na Mont Everestu. Pa v samih gatah na Luni ali v kopalnem plašču na Soncu...

Pa tudi o negativni materiji ni potrebno razlagati. Dokler ne bomo teoretično vedeli, kaj naj bi to bilo, je za pojasnjevanje ni treba uporabljati. Antimaterija je druga reč, a pri zvezdnih vratih ne pomaga nič kaj dosti.
G.Bruno
# 24.05.2016 ob 18:44
Rasta pri tem so verjetno mišljeni podatki.
Če so mišljeni podatki, je to 1 bit.
Če pa je mišljeno znanje pa, 1. verz:
biti ali ne biti, to je vprašanje. :)
Ali pa mogoče zadnja decimalka števila Pi. :)
Vongobongo
# 24.05.2016 ob 17:09
REsnica

Nek znanstvenik je reku , da pustijo boga na vratih laboratorija cakat, ta cas ko oni raziskujejo ;)
MatjazP
# 24.05.2016 ob 14:43
@Novak Gregor

Tudi Einstein ni verjel v črne luknje, pa so jih prav njegove enačbe dovoljevale! "Narava bi poskrbela, da se take stvari ne bi zgodile.", je dejal.

Res je. Einstein je bil pravi znanstvenik - odkrival je stvari, ki jih nazadnje ni maral, se z njimi ni strinjal ali je celo verjel, da so neke vrste iluzija..
In vendar je pustil svoje emocije ob strani in zapisal enačbe.

V središču črne luknje sta prostor in čas neskončno prepletena, temperatura, pritisk, majhnost kaos so neskončni.

V teoriji GR dobimo v singularnosti neskončne količine. To pa seveda ne pomeni, da so v njej dejansko take razmere. To je bolj pomanjkljivost matematike GR (splošne relativnostne teorije) - podobno kakor recimo 0/0, za kar moraš potem uporabiti matematično analizo..
Singularnosti izginejo v nekaterih popravkih teorije GR (recimo teorija strun, teorija tvistorjev, ..) in večina fizikov verjame, da je GR potrebno popraviti (če želimo modelirati singularnosti (črne luknje, veliki pok, ..)

BTW. oče kvantne teorije je prav Einstein (1905, fotoefekt, Annalen der Physik), za kar je dobil Nobelovo nagrado.

# 24.05.2016 ob 11:12
robespierre - znanost ima tudi na to vprašanje že kar precej verjeten odgovor, samo updatat je potrebno svoj sistem :)
Da pa ti odgovorim v tvojem jeziku: če vse rabi svojo mamo in očeta, zakaj istega pogoja ne postaviš pri bogu? Kdo je potem ustvaril boga, da je potem lahko on ustvaril nas? :)
arawn
# 25.05.2016 ob 00:26
Katera vera razen islama, budizma in par obskurnih krščanskih sekt pa je strogo proti alkoholu [še to ga na skrivaj cukajo]. Torej procentualno, večine verstvev po svetu alkohol ne moti. Celo več, častijo ga. RK med vsakim obredom ˝vzpostavijo vezo z bogom˝ preko vina. Jezus je vodo spreminjal v vino. Če pa adnan1984 potrebuje boga, da se ga ne nažira v komo [in da ima moralna načela] je pa to njegov problem. Jaz ga ne, ker vem kakšne so posledice in mi je to dovolj.
MatjazP
# 24.05.2016 ob 22:17
@Novak Gregor

Navdušen sem nad tvojo domišljijo.
Je pa tudi res, da je to pod rubriko 'znanost' in je treba nekako ločiti. Čeprav se nam laikom morda zdi, da je moderna fizika isto kot znanstvena fantastika, pa je to samo zaradi, če citiram Arturja C Clarka : "Dovolj napredna znanost je neločljiva od magije".
MatjazP
# 24.05.2016 ob 20:54
mb128
Vsega znanja v tem kozmosu naj bi bilo za 10^10^123. Od tega naj bi bilo človeku dostopno max. 10^10^90.

najbrž misliš na max entropijo, to je maksimalna količina informacij, ki jih lahko vsebuje nek prostor..
Izkazalo se je (preberi "Black Hole Wars") da obstaja zgornja meja, sorazmerna s površino sfere okrog nekega volumna, torej enaka površini te sfere izraženo v planckovih enotah (kvadratna planckova dolžina..).
Če to izračunamo za vidno vesolje (poudarek na vidno -- torej deSitterjev horizont ), je to okrog 10^120 bitov.
Vendar je to seveda samo maksimalna entropija.. v resnici je entropija dosti manjša.

Količina uporabnih informacij, torej takih, ki se jih da prebrati, je pa dosti dosti manjša.

Je pa to predmet intenzivnega raziskovanja zadnje desetletje in marsikaj je še popolna uganka. Zdi se mi, da se čaka na novega Einsteina.
Rasta75
# 24.05.2016 ob 17:59
mb128: "Vsega znanja v tem kozmosu naj bi bilo za 10^10^123. Od tega naj bi bilo človeku dostopno max. 10^10^90."

10^10^123 in 10^10^90 česa? Klobas, tolarjev, metrov, kilogramov, sekund? Prosim definiraj mi enoto "znanja".
MatjazP
# 24.05.2016 ob 14:14
@Novak Gregor

Nene, temna energija ni negativna.. Negativna energija je nekoliko eksotična zadeva, vsekakor bolj eksotična od t.i. temne energije. Teorija strun nima kaj dosti s temno energijo...teorija strun je bolj matematika, pa še ta dokaj nerešljiva.
Temna energija je opaženo dejstvo vesolja. kar se tiče modelov pa je zaenkrat najbljižji koeficient lambda v GR. Temne energije ne tvorijo delci, ker je povsem enakomerno porazdeljena po prostoru. In ne, čeprav deluje "antigravitacijsko" ni antigravitacija..

Če želiš, si poglej zanimivo razlago tukaj
MatjazP
# 24.05.2016 ob 12:56
@Novak Gregor:

morda samo nekaj namigov:

Obstaja "nekaj", kar je močnejše od gravitacije. Se pravi da prostor nekako "ustvarja" energijo, ki je odbijajoča na gravitacijo.

Temna energija ni antigravitacija; je preprosto "navadna energija". Vendar pa razporeditev le-te (povsod v vesolju je enako gosta) povzroča neintuitiven učinek - namreč pospešuje širjenje vesolja. Če uporabim poenostavitve : vsa temna energija v vesolju te privlači, v vse smeri enako, zato te na nek način 'razteguje'. To se dogaja z vsakim kubičnim metrom vesolja.
5-RA
# 24.05.2016 ob 10:56
adnan1984 : ,,Jah ateisti ste tudi verniki,,

Seveda, jaz sem športnik, sem NE-SMUČAR In silno uživam, ko ne grem smučat....komaj čakam na lep zimski dan in zjutraj vstane in ne smučam.....
Se ti ne zdi da si beden s tole svojo tezo, da so ateisti verniki?

Je pa Ateizem za močne ljudi, ker ni hudiča, ki bi bil kriv za vse slabo, ni nobenega posmrtrnega življenja, kjer se snidemo s svojimi najbližjimi,....Si sam z enim življenje sam odgovoren za zase in svojo blaginjo, ni skrivnostnih božjih poti in ostalih izgovorov ...ni nobenih lahkih odgovorov o našem obstoju....
iluvatar
# 24.05.2016 ob 09:12
@mercury89

..Ramus res verjame, v tisto, kar piše...

@veleum77
napiše se - ukradeš in ne vkradeš..
lemur
# 25.05.2016 ob 01:00
@arawn
Je določena razlika, če alkohola ne uzivas, ker imaš za to utemeljene razloge (pa ne da je to domena znanosti? :P), in med tem, da ga ne uzivas, ker je nekdo tako zaukazal.

Nedoletnost je nezmožnost posluževati se svojega razuma brez vodstva po kom drugem. Krivda za to nedoletnost pa je lastna, če vzrok zanjo ne zadeva pomanjkanja razuma, temveč odločnosti in poguma, da bi se ga človek posluževal brez tujega vodstva.
Kant
eMZe
# 24.05.2016 ob 23:02
@mb128
Trenutno se raziskuje, ali obstaja "cena za obstoj vakuuma". To je nekako "zero point energy". Kakor sedaj kaže, ni ničesar, kar bi nasprotovalo ceni praznega prostora. Upali so, da bo pomagalo pojasniti tudi, kaj je temna energija, a trenutni računi in meritve (da, meritve) še ne dajo pritrdilnega odgovora.

Malo starejša, bolj poljudna:
http://math.ucr.edu/home/baez/vacuum.htm
l
arawn
# 24.05.2016 ob 22:58
@mb128

Vakuum ima energijo. Nikoli nam ne bo dostopna. Imamo pa zaradi tega največje nestrinjanje med teorijo in prakso vseh časov. Za faktor enih 10 na 107.
eMZe
# 24.05.2016 ob 22:02
@Novak Gregor
Prooosim ...
Lepo, da imaš veselje, ampak si mojster napačnega citiranja, nerazumevanja teme in slabih povzetkov. Daješ futer trolom, ki se skrivajo za božjim imenom.
Prosim, ne razlagaj o negativni energiji. To je taka, ki manjka, in je enaka nič šele ko kaj energije dovedeš. To ni isto kot segrevanje mrzle vode.
Nekaj repulsivnega gravitaciji... je antigravitacija. Kaj je repulzivnost? Zavračanje, nasprotovanje, ...
arawn
# 24.05.2016 ob 21:13
predmet intenzivnega raziskovanja zadnje desetletje in marsikaj je še popolna uganka. Zdi se mi, da se čaka na novega Einsteina.

Meni se pa zdi, da bo novi Einstein kar AI. Oziroma bi rekel, da bo presegel pričakovanja :)
arawn
# 24.05.2016 ob 13:05
@MatjazP

˝Nič˝ niso nikoli odkrili. Niti definicija ˝nič˝ ne obstaja.

Mi je bilo zanimivo, ko je Krauss teoriziral, da je ˝nič˝ brez prostora, časa, delcev, polj, naravnih zakonov... pa mu je Holt odvrnil, dokler neki zakoni [kakor koli čudni in nam neznani] v takšnem svetu delujejo potem tudi to ne more biti ˝nič˝. Imamo sploh kakšno bizarno teorijo, ki predvideva kaj podobnega.
Kazalo