Tako je po podatkih statističnega urada v prvem četrtletju letošnjega leta imelo dostop do spleta 95 odstotkov gospodinjstev z otroki, pri gospodinjstvih brez otrok pa je ta delež znašal 66 odstotkov. Skupno je bilo 26 odstotkov gospodinjstev brez medmrežne povezave, najpogosteje zaradi mnenja o pomanjkljivem znanju uporabljanja računalnikov (57 odstotkov teh gospodinjstev) in zaradi previsokih stroškov opreme (53 odstotkov) oziroma previsokih stroškov dostopa (48 odstotkov).

Informacijsko-komunikacijska tehnologija je sicer že dalj časa sestavni del vsakdanjega življenja. Tako je tudi v prvem četrtletju letošnjega leta računalnik redno uporabljalo 72 odstotkov Slovencev, starih od 10 do 74 let, prenosne telefone je v isti starostni kategoriji redno uporabljalo kar 94 odstotkov Slovencev, medmrežje pa 70 odstotkov Slovencev.

Med rednimi uporabniki informacijsko-komunikacijske tehnologije je več mlajših. Več kot 95 odstotkov starih od 16 do 24 let tako redno uporablja računalnike, prenosne telefone in medmrežje. Na drugi strani pa največ ljudi, starih od 65 do 74 let, redno uporablja prenosne telefone (72 odstotkov), medtem ko je med njimi redna uporaba računalnika in medmrežja z dvajsetimi oziroma sedemnajstimi odstotki precej manj razširjena. Obenem je med rednimi uporabniki informacijsko-komunikacijskih vrst tehnologije več takih z višjo izobrazbo.

Najpogosteje Slovenci uporabljamo medmrežje za branje in pošiljanje elektronske pošte ter pridobivanje informacij o blagu in storitvah. Polovica uporabnikov išče informacije, povezane z zdravjem, štiri odstotke manj pa na svetovnem spletu bere novice, časopise in revije ter pregleduje spletne forume. Več kot tretjina se jih redno vključuje tudi v spletna družbena omrežja, podoben delež uporabnikov pa medmrežje uporablja za igranje oziroma prenašanje iger, glasbe in filmov.