Vaša ocena: 
Ocena 3,6 od 14 glasov
Ocenite to novico!
Ob dnevu varne uporabe medmrežja velja opozoriti na tri slovenske projekte, ki skrbijo za ozaveščanje (predvsem mladih) o varni uporabi medmrežja.
Safe.si je najstarejši projekt, ki deluje od leta 2005 in je namenjen otrokom, mladostnikom, njihovim staršem in učiteljem. Stran ponuja nasvete o tem, kaj lahko posameznik počne na medmrežju, kako naj zaščiti svoj računalnik, kakšnim tveganjem je izpostavljen na spletu in ob uporabi prenosnegsa telefona itd. Otroci lahko svoje znanje preizkusijo tudi v kvizu ali se "pomerijo v boju z internetnimi pošastmi".
Spletno oko prejelo 1.645 prijav
Dve leti mlajše je Spletno oko, ki sprejema prijave otroške pornografije in sovražnega govora. Tu lahko posameznik poda anonimno prijavo sovražnega govora ali otroške pornografije, na katero naleti na spletu. Če pregledovalci ocenijo, da gre za nezakonito vsebino na slovenskih strežnikih, sledi policijska preiskava. Če kdo prijavi vsebino na tujem strežniku, o tem obvestijo državo, v kateri je strežnik. Od začetka delovanja projetka (marec 2007) pa do septembra lani je Spletno oko prejelo 1.645 prijav domnevno nezakonitih vsebin na medmrežju. Od tega 802 prijavi domnevne otroške pornografije, 605 prijav domnevnega sovražnega govora in 238 prijav drugih vsebin.
Na policijo je bilo posredovanih 447 prijav (380 prijav otroške pornografije in 67 primerov sovražnega govora), 288 pa jih je bilo posredovanih drugim članicam omrežja INHORPE. Lija Mihelič iz Spletnega očesa ob tem poudarja, da se lahko posameznik obrne tudi na policijo ali o sovražnem govoru na določeni strani obvesti upravitelja spletne strani, ki sporno stran lahko umakne.
Po nasvet nekaj manj kot sto mladih
Lani je začel delovati tudi projekt Nasvet za net. To je telefon za otroke in mladostnike med 10. in 18. letom, ki pri uporabi medmrežja naletijo na neprimerne, neželene in nevarne vsebine. Od ponedeljka do petka med 16.00 in 20.00 lahko mladi pokličejo na 080 80 22, lahko pa pošljejo tudi elektronsko sporočilo. V enem letu delovanja so prejeli skoraj sto vprašanj. Največ se jih je nanašalo na zasvojenost z medmrežjem, sledila pa so vprašanja o spletnih družabnih omrežjih in klepetalnicah ter o pravici do zasebnosti.
Letošnji slogan: Premisli, preden daš na net
Letošnji dan varne uporabe medmrežja poteka pod sloganom Premisli, preden daš na net. Ajda Jerman Kuželički, predstavnica projekta Safe.si, je ob tem opozorila, da vse, kar je enkrat objavljeno na spletu, tam ostane za vedno, hkrati pa nimamo več nadzora nad tem, kam vse se je razširilo. "Tudi če kasneje obžalujemo, da smo neko fotografijo, ki nam ni ravno v čast, objavili na spletu ali napisali žaljiv komentar, poti nazaj ni. Uporabniki interneta se moramo zavedati, da smo odgovorni za vsebine, ki jih objavljamo, in da bomo sami nosili morebitne posledice nepremišljenega razkrivanja svoje zasebnosti."
Otroke in mlade je treba naučiti, kako ravnati s spletno identiteto na odgovoren način, kako ohraniti nadzor nad tem, kar je na spletu objavljeno o nas, in kako spoštovati druge ljudi ter njihove odločitve, ali določene informacije in slike želijo objaviti na spletu ali ne. Pri tem so omenjeni projekti v veliko pomoč.
da to vse razumem, ampak novice takega tipa se vedno predstavijo v luči skrite in neimenovane nevarnosti, ki jo predstavlja surfanje po internetu (in ne medmrežju- prosim vzdržimo se izumljanja nepotrebnih terminov za po celem svetu uveljavljene besede, saj s tem samo povečamo zmedo jezika)
starše se zastrašuje z nekimi psevdo-nevarnostmi, ki naj bi jih surfanje priklicalo na dan in potem prigovarja, da morajo nadzirati otroke in paničariti, če obiskujejo kake spletne klepetalnice. Če postavimo "nevarnosti" nenadzorovanega surfanja po internetu ob bok s katerokoli drugo dejavnostjo otrok, je zadeva tako nedolžna, da ni sploh vredna omembe.
Pa preden kdo privleče na dan primer ali dva, ko so otroke po spletu takšni ali drugačni nepridipravi zavedli in je potem prišlo do nečednosti, naj opomnim, da ocena nevarnosti ne vključuje absolutnega števila takih primerov, ampak količnik med le-temi in vsemi uporabniki.
Če take zgodbe ne postavijo domnevne nevarnosti v kontekst drugih aktivnosti, ki jih izvajajo otroci, se zreducirajo na "scare story" katere nameni so dobro znani: vse od motivacije bralcev preko straha do prodaje raznih komercialnih nadzornih programov za otroke....
jat bi raje videl primerjavo med nevarnostjo različnih aktivnosti otrok:
- igranje nogometa
- hoja od doma do šole
- nenadzorovana uporaba interneta
če je slednja takega ranga in kvalitete kot zgornji, potem se o tem splača debatirati, drugače pa gre predvsem za vzbujanje lažnih strahov z poudarjanjem izredno redkih in neizbežnih slabih dogodkov, ko gre za veliko število uporabnikov.