Inštitut Jožefa Štefana je s prodajo rešil vprašanje skladiščenja teh radioaktivnih snovi, Slovenija pa težave v prihodnosti, ko bi bilo treba pogačo shraniti kot radioaktivne odpadke. Foto: EPA
Inštitut Jožefa Štefana je s prodajo rešil vprašanje skladiščenja teh radioaktivnih snovi, Slovenija pa težave v prihodnosti, ko bi bilo treba pogačo shraniti kot radioaktivne odpadke. Foto: EPA
Rumena pogača
Od leta 1981 do leta 1990 je bilo v rudniku urana na Žirovskem Vrhu proizvedenih 452 ton rumene pogače. Foto: NEK

Uran in deset odvečnih neobsevanih gorivnih elementov za raziskovalni reaktor Triga so z letalom že odpeljali v Francijo. Rumeno pogačo je ob koncu osemdesetih let proizvedel rudnik urana Žirovski Vrh in ga dal inštitutu za raziskave v jedrskem gorivnem ciklu, torej za izdelavo goriva za jedrske elektrarne.

Areva je svetovno energetsko podjetje, ki se ukvarja z jedrsko energijo ter z distribucijo in prenosom električne energije.

Med prevozom ni bil nihče ogrožen, prevoz pa je nadziral tudi luksemburški Euratom, ki v EU-ju nadzoruje jedrske snovi. Da je šlo vse po načrtih, sta poskrbela uprava za jedrsko varnost in ministrstvo za notranje zadeve, ki sta preskrbela vse potrebna domača in mednarodna dovoljenja.

Kaj je rumena pogača?
Kot razlagajo na spletni strani Jedrske elektrarne Krško, se uran nahaja v zemeljski skorji, kjer je v majhnih koncentracijah precej razširjen. Uranovo rudo najprej drobijo in meljejo, potem pa odstranjujejo jalovino. Uranove minerale nato raztapljajo v raztopinah kislin ali baz, prečiščen koncentrat pa se imenuje rumena pogača.

V Sloveniji so uran v Žirovskem Vrhu kopali od leta 1981 do leta 1990. Od leta 1984 so proizvajali tudi uranov koncentrat. Od začetka kopanja do prenehanja izkoriščanja rudnika je bilo pridobljenih 633.000 ton uranove in 206.000 ton revne rude. V tem času je bilo proizvedenih 452 ton uranovega oksida ali rumene pogače.