Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Slovenija je bila vas, dolina, ki je vedno najboljše kadre pošiljala v tujino. Postala je navada, ne samo, da jih pošljejo, ampak da jih tudi izrinejo ven.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 59 glasov Ocenite to novico!
Popolnoma je ustavljeno financiranje raziskovalne skupine Romana Jerale. Foto: MMC RTV SLO
Posledice varčevanja v znanosti bomo občutili čez deset let. Foto: MMC RTV SLO
       Ta konec tedna tekmujemo s to raziskavo v Amsterdamu. Odkrili smo nekaj novega. Poznamo torej biološka zdravila, njihov glavni problem je visoka cena. Tretma za pacienta stane od nekaj deset tisoč do nekaj sto tisoč evrov za enega paceinta na leto– za zdravljenje sladkorne bolezni, artritisa, hepatitisa, raka itn. Po navadi se zdravila pripravljajo tako,da se goji v fermentorju in izolira protein, ki se potem uporablja za zdravljenje. Naša ideja je bila pa ta, da bi vzeli celice, jih zaprli v kapsule, tako da ne morejo ven, in te kapsule bi vstavili v okvarjeno tkivo – jetra, mišice in podobno. Celice izločajo lokalno zdravila. Prednost je v tem, da bi zdravilo delovalo samo lokalno, in ne enakomerno po celem telesu. Če imate lokalno okvarjeno tkivo, deluje samo tam. Dodatno smo v okviru tega projekta razvili posebna stikala. Ko namreč celice ustavimo v tkivo, imamo možnost, da te celice ne proizvajajo samo enega zdravila, ampak lahko tudi drugo hkrati. Recimo za hepatitis C potrebujemo za uničenje virusa eno zdravilo, drugo zdravilo pa lahko uporabimo za regeneracijo, zdravljenje jeter. Zdaj smo sistem tako pripravili, da pacient, če mu implantiramo mikrokapsule, poje eno tableto z eno učinkovino, ki celicam reče, da naj začnejo proizvajati eno zadevo, to se proizvaja, dokler je potrebno. Potem pacient poje drugo tableto, ki celicam reče, naj preklopijo v drugo stanje, tretje itn. Ko pa rečemo, da je terapija končana, se celice uničijo in ne ostane nič več. Roman Jerala       

Dodaj v

Varčevanje v znanosti prinaša odlivanje krvi v tujino

Intervju z znanstvenikom Romanom Jeralo
7. oktober 2012 ob 09:04
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Država z varčevanjem sporoča, da znanost ni prioriteta, čeprav naj bi jo prav znanost potegnila iz krize," v intervjuju za MMC opozarja Roman Jerala. Njegovi skupini, ki je večkrat zmagala na mednarodnih tekmovanjih, je ustavljeno financiranje novih projektov.

Romana Jeralo, vodjo laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani javnost najbolj pozna kot mentorja študentov, ki so že večkrat osvojili glavno nagrado na tekmovanju v sintezni biologiji v ZDA. Tudi ta konec tedna je na evropskem tekmovanju IGEM v Amsterdamu. Toda, financiranje raziskovalne skupine se je občutno skrčilo, zaradi česar so jo zapustili že štirje raziskovalci. Odšli so večinoma v Švico, eden pa v ameriško podjetje, ki so ga ustanovili ameriški študentje, ki jih je pred leti premagal. Nekaterim raziskovalcem Jerala pogodbe podaljšuje za mesec ali tri. Sam ima 2.200 neplačanih nadur, a se ne pritožuje. Slabo vest ima predvsem zaradi tega, ker imajo njegovi raziskovalci zaposlitve za določen čas, ki jim jih vse težje podaljšuje. Zaslužijo od 1.050 do 1.300 evrov, čeprav imajo doktorate. Država ima najmanj rada najbolj izobražene, pravi Jerala.

Že večkrat ste opozorili na beg možganov, ki pa v teh kriznih časih postaja realnost. Kakšne so torej trenutne razmere v vaši raziskovalni skupini?
Ravno letos je to res izrazito. Izmenjava, migracije, mobilnost v znanosti je nekaj normalnega. V naši skupini, ki šteje 30 članov in v kateri še vedno strokovno napredujemo, se je financiranje enostavno ustavilo. Posledica je ta, da so letos štirje morali zapustiti skupino. Sodelovanja nismo mogli podaljšati, ker ni bilo financiranja projektov, ki so se običajno financirali. Takšni podatki manj pridejo v javnost, so manj znani. Če rečejo, financiranje se je zmanjšalo za 10 odstotkov, ni točno jasno, kaj se zgodi, ampak če ni bilo objavljenega razpisa za projekte, ki so se nam iztekli v prejšnjih letih, se to precej bolj pozna. Konkretno se to pri nas pozna 30 odstotkov. Skupaj je torej približno 20 odstotkov manj sredstev v primerjavi s prejšnjim letom. Poleg tega je na odhode vplivalo tudi to, da smo na tekmovanjih imeli odlične študente, precej le-teh je želelo nadaljevati raziskave in prek različnih projektov sem jim omogočil, da so delali doktorate. In ti študentje, ki so res enkratni, te projekte končujejo in jih ne morem obdržati.

Kaj jim ponujajo drugi?
Nekateri gredo v tujino, nekateri v podjetja v Sloveniji. V tujino sta med temi študenti dva odšla na ETH (Eidgenössische Technische Hochschule Zürich) - najboljšo švicarsko univerzo, eden je dobil mesto na ETH, a je šel za eno leto v Ameriko, na neko biotehnološko firmo. Tukaj se mi zdi zanimiva primerjava: šel je delat v firmo, ki se ji reče Ginkgo BioWorks, podjetje, ki se ukvarja s sintezno biologijo in so ga ustanovili študentje, ki so tako kot naši, sodelovali na teh tekmovanjih. Podjetje so ustanovili študentje s svojim profesorjem. Mirno lahko rečem, da naši študentje niso nič manj sposobni, niso nič slabši, ampak oni so pa zacveteli.

Tukaj ni bilo dovolj spodbudnega okolja za nekaj takega?
Definitivno ne. Nekdo bo rekel, ja, to je Amerika, tam je dosti kapitala na voljo, ampak ne - pogovarjal sem se s tamkajšnjimi ljudmi – praktično vsa sredstva so dobili od državnih agencij. Niti enega zasebnega investitorja nimajo, in to niti ni bilo potrebno. Ameriške državne agencije so sklenile pomagati podjetju, ker so presodile, da gre za strateško tako pomembno področje, da ga enostavno podpirajo. Tudi Amerika je daleč od tega, da bi bil samo prosti trg, seveda obstaja zasebna iniciativa, ampak država se želi v neko smer razviti in to izdatno podpira.

Kako je to pri nas? Ali ste se pogovarjali z ministrom za znanost?
Z veseljem se pogovorim z ministrom, menim pa, da to najbrž ni najboljši način reševanja problemov. Po drugi strani se mi zdi, da se preveč tega bojimo. Bojimo reči, ta je pa res odličen, tega bomo res podprli, ampak mora iti vse po papirjih … Tukaj je tenka meja, vedno je nevarnost korupcije in podobno, toda poznam veliko primerov, tudi iz Nemčije: je izjemno dober znanstvenik, ki so mu nabavili celotno opremo, s tajnico vred.

Zakaj se mi tega bojimo?
Pred kratkim sem bral besedilo Miha Mazzinija – zadel me je v živo, ker je pisal o tem, da je bila Slovenija vas, dolina, ki je vedno najboljše kadre pošiljala v tujino. Počasi je postala navada, ne samo, da jih pošljejo, ampak da jih tudi izrinejo ven. Potem so tisti, ki ostanejo tukaj, povprečni, precej bolj veseli, če ob njih ni nekoga, ki bi opozarjal, da bi se lahko bolje in uspešneje delalo. In to je nekaj, kar me skrbi.

Govorite o miselnosti. Kaj pa lahko na področju znanosti naredimo, da se to spremeni?
Nobene stvari se ne da narediti brez sredstev. Pričakoval bi, da v teh razmerah vsaj ne bi bilo rezanja. Tukaj sploh ne gre za plače, splošno je znano, da gre redkokateri znanstvenik v tujino zato, ker ima višjo plačo, ampak zato, ker so delovne razmere boljše. Tu gre za možnosti za razvoj. Če si res dober, ti bodo v tujini omogočili vse materialne možnosti, da se razvijaš. Tukaj imamo ljudi, ki so pripravljeni delati dan in noč, greh je takšnim ljudem ne omogočiti, da toliko delajo, če so pripravljeni delati dan in noč. Mladi ljudje, s katerimi imam opravka, si želijo ravno to: možnost, da se dejansko dokažejo, da delajo, in ne zato, da bi več zaslužili. Ne spet, da bi bili znanstveniki nekakšen proletariat. Spet pa mislim, da tista nagrada oziroma plača, ko jo dobijo, jim ni najpomembnejša stvar.

Kako potem razumete varčevalne ukrepe?
Eden od problemov tega varčevanja je uravnilovka. Spet gremo po črti, razen če smo že prišli v režim, ko je treba poskrbeti za minimum. Ni nobenega razlikovanja. Ravno ko sem omenjal zmanjševanje projektov: tukaj so bile najbolj na udaru najbolj propulzivne skupine, ki jim je uspelo projekte dobiti v zadnjih nekaj letih. Sistem financiranja je namreč naslednji: nekaj je fiksnega, ki je neke vrste dota od zadnjih 15 let, nekaj pa je kratkoročnega. Najbolj se reže tisto, ki je najbolj vezano na trenutne projekte, na trenutne rezultate. Z opremo je že problem. Na srečo je na tem področju vsaj farmacevtska industrija dobro razvita v Sloveniji. Kmalu pa jim ne bomo imeli česa ponuditi, razen mogoče idej. Tehnično, po opremi, nas zelo prekašajo.

A se niste mogli bolj povezati z industrijo?
Saj smo povezani, moram reči, da imamo na Kemijskem inštitutu z obema farmacevtskima podjetjema zelo dobro sodelovanje na nekaj projektih. Razvoj biofarmacevtike v Leku je bil narejen neposredno v sodelovanju tudi raziskovalcev s Kemijskega inštituta. To sodelovanje je, ampak ne moremo delati vrhunske znanosti, če nimamo ustrezne opreme. Tu je napaka, ko nekateri mislijo, da bodo raziskovalci servisirali podjetja. Če bomo servisirali podjetja za tisto kar danes potrebujejo, potem jim ne bomo imeli kaj ponuditi jutri, ne bomo mogli razvijati zadev, ki so pred njimi. Oni želijo sodelovati s tistimi, ki so v svetovni špici. Servis ni naloga akademskih inštitucij. Ne da bi bili preveč fini ali da si tega ne bi želeli. Praktično smo vedno naredili vse, kar so nas prosili. Toda poslanstvo raziskovalnih inštitutov ni opravljanje rutinskih raziskav. Strinjam se, da je na tem področju premalo takšnih podjetij. Med mladimi vidim, da je precej interesa, da bi ustanavljali podjetja, da bi svoje znanje prestavili v konkretna podjetja. Problem v naši stroki pa je, da sam računalnik ni zadosti. Potrebuješ laboratorij, opremo, začetna sredstva za zagon takega projekta, in to je v Sloveniji težko dobiti. Preden podjetje shodi, potrebujete nekaj let.

In tukaj vidite vlogo države?
Da, kot to počnejo v Ameriki.

Koliko časa bi morale potem državne agencije financirati tovrstna zasebna podjetja?
To ne gre tako, da bi jim dali toliko pa toliko denarja in rekli: Delajte določeno število let. To je videti tako, da jim državna agencija DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency) reče, naj razvijejo sistem, s katerim bomo sledili, ali so bili kakšni organizmi, ki so bili izpuščeni v okolje, modificirani. To konkretno podjetje posluje že pet let, ima prostore, velike nekaj tisoč kvadratnih metrov, v Bostonu, ogromno opreme, zaposlenih več kot v našem laboratoriju in še zmeraj večino sredstev dobijo preko države. Namen je, da se to oplaja, da na tej osnovi nastanejo nova podjetja, ki bodo služila na trgu.

Kako se je država odzvala na peticijo proti varčevanju v znanosti marca letos, ki jo je podpisalo več kot tisoč znanstvenikov in katere ste vi bili pobudnik?
Nič. Rezultat je bil nič. Nobenega glasu niti v medijih niti odgovora na pismo, ki smo ga poslali članom vlade, vsem poslanskim skupinam. Nobenega odziva. Bil pa je velik odziv znanstvenikov, redkokdaj dobimo toliko podpisov. V znanosti se dosti vsak zase drži.

Koliko ste znanstveniki sami krivi za takšne razmere? Bi morali biti prej glasnejši? Zase moram reči, da imam čisto vest. Čeprav so me nekateri opozarjali, naj se ne izpostavljam, da bodo posledice, sem to vseeno storil. Mediji so eden izmed razlogov, premalo pozornosti posvečajo znanosti, tudi znanstveniki moramo izdelovati vsebine, ki so zanimive za širšo javnost. Žal je tako, da imajo v glavnih medijih bistveno več prostora kultura, šport, politika, vse, samo znanost ne. Nekaj časopisov je objavilo informacijo o peticiji, ampak mediji niso tega zadosti »zagrabili«.

Kaj pričakujete od novega proračuna, koliko vam bodo sredstev odrezali?
Ne vem, kaj nas čaka v prihodnosti. Tudi glede zadnjega razpisa za projekte še vedno ni jasno, kdaj bodo rezultati, kdaj se bo začelo financiranje, čeprav bo zdaj eno leto od razpisa. Vodi ga ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost), agencija, ki pa niti sama ne ve, kolikšen bo njen delež kolača. Oni so se odločili, da bodo rezali programe počez, da bodo ohranili tisto sredico znanosti, druge stvari bodo rezali. To razumem, če imajo malo sredstev. Pomembno je, da se kdo zavzame in reče, da je znanost ključna za izhod iz krize. To je bil tudi naslov tiste peticije Znanost za izhod iz krize. Šolstvo je dobro v Sloveniji, imamo dobre kadre, nimamo nekih hudih naravnih bogastev. Mislim, da se moramo osnovati na znanosti, če nas bodo tukaj povozili, ne bomo imeli s čim tekmovati z drugimi državami.

Kakšna je bila škoda narejena s tem, da eno leto ne veste, s koliko denarja razpolagate?
Velika škoda je splošna apatija ali obup, ki se je razširil po vsej slovenski družbi in ga je veliko tudi v znanosti. To gledajo tudi mladi ljudje … Slabo se počutim ob tem, da sem jih praktično zvabil v znanost, da so trdo delali, da so dali vse od sebe, naenkrat pa se pokaže: »Mi vas pa sploh ne potrebujemo«. Kaj bo to pomenilo za mlade generacije? Spraševali se bodo, zakaj bi šli v znanost, če vidijo, da se lahko zgodi, da jih enostavno ne bodo potrebovali. To je odlivanje krvi! Država v nekoga vlaga 16, 20 let in potem nekdo pride in ga kar vzame, ker je to zanj najcenejše! Vzeti formiranega človeka, namesto da bi mu omogočil, da začne družbi vračati tisto, kar je ona vanj vlagala. Ta trenutek je to največja škoda. Za zdaj še nisem slišal, da bi skupine propadale, ampak ko pridemo enkrat do tega, da ne bomo več mogli opravljati tega dela … Že zdaj gledamo na vsak evro, kjer ga lahko privarčujemo, bistveno je, da lahko delamo. Če bomo enkrat prešli preko te meje, bodo posledice dolgotrajne.

Je kakšen primer v EU-ju, ki bi bil lahko zgled za financiranje?
Financiranje je zelo različno. V Avstriji je odlično, izjemno vlaga v znanost, Finska je sploh zvezda – gre za države, ki nima naravnih bogastev, ki je bila relativno zaostala, a je ogromno vlagala v izobraževanje, ne samo v času ene vlade, ampak 15-20 let, in danes so, kjer so.

Če se ozrete na zgodovino, kako vidite vlaganje v znanost socializmu, ob osamosvojitvi in danes?
Težko je v teh kriznih časih reči, da bi bila katera koli vlada radodarna. Nisem nostalgičen na socialistične čase. Ko sem začel, smo bili znanstveniki plačani 400 evrov na mesec, zadeve so bile na nizki ravni, ampak so rasle. Sedanje varčevanje je signal, da znanost ni prioriteta, kar je škoda. Tukaj ne gre za nobene ideološke delitve, tukaj so določene stvari, ki bi morale biti enake, ne glede na to, kakšno vlado imamo. Gre zato, da bo Slovenija čim bolj napredovala, da se bo v tej globalizaciji čim bolj odrezala, da bo med zmagovalci. Najbrž tukaj ni soglasja, čeprav bi moralo biti v vseh vladah, vsaj jaz tako mislim.

Kako se da znanost narediti uporabno in dobičkonosno?
Ravno na podlagi tehnologije, ki smo jo razvili pred dvema letoma, smo začeli veliko sodelovati s slovensko industrijo, teče ambiciozen največji projekt, ki smo ga imeli doslej. Tukaj gre za zadeve, ki se jih da hitro spraviti v uporabo, nekatera druga področja so bila takšna, da to traja dalj časa. Tukaj bomo morali pogledati nekoliko širše za uporabnike, ker so pri nas podjetja zainteresirana v glavnem za kopije obstoječih zdravil, generike, mi pa želimo pogledati tudi nova zdravila oziroma nove načine dostave že obstoječih zdravil. Dobili smo se z veliko zdravnikov, bili so navdušeni, da bi čim prej začeli klinične raziskave, da bi to lahko začeli uporabljati. Ampak veste, kako je – v medicini ena od 100 stvari pride do konca.

Kako je videti evropsko tekmovanje iz sintezne biologije v Amsterdamu?
Na IGEM (International Genetically Engineered Machine competition (iGEM)) sodeluje 54 evropskih ekip, konkurenca vseh najboljših univerz – Cambridge, Pariz, München, Hidelberg, Freiburg. Tretjina teh projektov bo šla v ZDA, kjer se bodo čez mesec dni pomerile ekipe z vsega sveta.

Ko se pogovarjate in primerjate z drugimi kolegi, kaj opažate? Kaj imajo drugi, česar mi nimamo? Kaj vas šokira?
Prej bi rekel obratno, šokira nas, da so naši študentje toliko dobri v primerjavi z drugimi. Pri nas pa naj bi bil študij zanič … Imajo pa precej manj finančnih težav. Letos smo dobili podporo ARRS in Agencije za financiranje razvoja kadrov, tako da smo napraskali … Da bi sploh šli, je precej stroškov, določene ekipe dobijo na mizo … Kitajci, denimo – Univerza v Pekingu ima dve ekipi, obe sta dobili po 50 tisoč evrov.

Kako je videti vaš proračun?
Če bomo šli, upam, še na svetovno tekmovanje v ZDA, bodo stroški vsaj 60 do 70 tisoč evrov. Vsako leto narašča tudi kotizacija za udeležbo na tekmovanju, ki v Amsterdamu za mentorja znaša letos 475 dolarjev. Potem še enkrat toliko na MIT-u (Massachusetts Institute of Technology), ob sami prijavi na tekmovanje, smo morali plačati 3.000 dolarjev. Če bi bili pred leti zdajšnji pogoji, bi rekel, ne moremo iti. Vendar imamo zdaj določen ugled, smo vseeno napraskali ta sredstva, vztrajamo pri tem, seveda pa iskanje denarja vzame precej energije. Angleška ekipa, denimo, plačuje študente čez poletje, ker nimajo štipendij, nimajo od česa živeti, in so pač plačani. Pri nas si tega ne moremo privoščiti. Vsi študentje delajo brezplačno, vsi mentorji delajo brezplačno. Razen, da se udeležujejo teh tekmovanj, in izkušenj, finančno nimajo nič iz tega. To je razlika.

Kako živijo vaši raziskovalci?
Znanstveni kruh je zelo težak. To je danes prekerno delo. Za raziskovalca je najbolje, če dobi mesto mladega raziskovalca, ker ima potem zagotovljeno delovno mesto 4, 5 let, da dokonča doktorat. Potem pa so – dokler res ne pridejo do seniorskih pozicij – vsi zaposleni za določen čas. To pomeni, da so pogodbe za leto ali dve leti. Projekti so največ tri leta. Zadnje čase imam izredno slabo vest, ker pogodbe podaljšujem po mesec, po tri mesece … Ljudje bi radi delali, si ne želijo stran, jaz pa vem, da jim ne morem zagotoviti sredstev. Do zdaj ni bilo težav, sem na takšen ali drugačen način na razpisih dobival sredstva in jih zagotovil za raziskovalce. V glavnem ni bilo teh težav. Zdaj tega ni več. Nekaj časa še gre, če imaš negotovo službo, se naveličaš. Tukaj so tudi težave s pridobivanjem stanovanjskih posojil …

Kako pa je s plačami?
Službo za nedoločen čas ima samo tretjina zaposlenih na Kemijskem inštitutu, velika večina je za določen čas. Večkrat slišimo: »Saj ste javni uslužbenci,« kar tudi smo, imamo pa precej težje delovne razmere kot nekdo, ki dela v zasebnem sektorju. Mladi raziskovalec zasluži od 1800 do 2000 evrov bruto, mladi raziskovalec z doktoratom pa 2600 bruto; povprečje pa je okrog 1300 neto. Gre za plačilo osem ur formalno, vsi pa delajo veliko več, tudi ponoči in doma, jaz imam 2200 ur plusa, pa nisem edini, ki nima plačanih ur. To delamo z veseljem, se ne pritožujem, nismo tukaj zaradi plače, je pa prav, da nekomu omogočiš delo, če želi delati.

Kako iz krize vrednot? Kako jo presekati?
No, v Štoparskem vodniku po galaksiji so na avion spravili vse bančnike, frizerke, inženirji so pa dejali, da morajo zanje poskrbeti na drugem planetu, so se jih znebili ter so pristali na zemlji …(Smeh)

Kaj pa lahko dejansko naredimo?
Mi lahko na to opozarjamo in pri javnosti poskušamo dobiti podporo. Če gredo učitelji na cesto, je problem, ker nima kdo paziti na otroke, če pa gremo znanstveniki na ceste, ta trenutek tega ne bo nihče opazil. To je na dolgi rok, to je problem. V znanost se rezultati pokažejo na dolgi rok, rezultatov se pač ne da dobiti v dveh letih. Če z deset let se bo pokazalo, da pri nas ne bo podjetij, ki bodo opravljala zahtevnejše zadeve, ker ne bodo dobila kadrov. Marsikdaj govorimo, da bo univerza dobila kadre iz tujine, že zdaj Slovenija dobiva drugorazredne kadre. Tisti, ki so res dobri z Balkana, gredo takoj v Cambridge. Nihče ne bo pripravljen hoditi sem. Zelo drago nas bo stalo, če ne bo omogočeno financiranje za drugo bolonjsko stopnjo. Če bo to padlo na študentje - da bodo morali plačati peti letnik – bodo šli iz Slovenije. Poznam primere študentov, ki so šli na Carolinsko, na Švedsko ali ETH – ki so opravili prvo bolonjsko stopnjo, so bili odlični, ampak so jih vzeli, jim dali štipendije, vse možnosti. Potem ko preverijo, ali so iz pravega materiala, jih obdržijo. Mi pa smo jih pa zastonj izšolali do te stopnje. Študentje na veliko gledajo, kje bodo imeli takšno možnost, ker bo vsak reševal svojo kožo.

Torej država nekako ne mara svojih državljanov?
Izobraženih še najmanj! Je nekako bleda mati, ni tega, da bi rekla, da je znanje vrednota. Če vsi zategujejo pas, bomo še mi. Če pa so zraven še takšna negativna sporočila, da to ni pomembno, je še toliko slabše. Če ne bomo sami poskrbeli za svojo znanost, noben drug tega ne bo storil. Nobenemu v Evropi ni prav ni nič mar zato, kakšna je slovenska znanost. To je dejstvo. Evropa pravi: Fajn je, da nobeden ne zaostaja preveč, ampak če sami ne boste svoje podpirali …, se boste pač sami odločali. Velika večina financiranja znanosti v evropskih državah prihaja iz nacionalnega proračuna. Na ravni EU-ja je financiranja samo pet odstotkov. Zelo uspešne skupine mogoče dobijo 20 odstotkov, mogoče. Težnja je, da bodo tisti, ki so veliki in bogati, še bolj bogati.

Saša Banjanac Lubej
Prijavi napako
Komentarji
G.Bruno
# 07.10.2012 ob 09:12
Od vlade, ki so ji možgani že zdavnaj pobegnili, ne moremo pričakovati vlaganja v znanost.
1970b
# 07.10.2012 ob 09:31
Komentarji so odveč.
V skupini Romana Jerale je izjemen potencial.
Skupina je v 15 letih zrasla praktično iz nič, brez botrov, samo z dobrimi idejami in trdim delom.

Takšne skupine so izjemno pomembne, saj dajejo nek presežek.
Poglejte samo tekmovanja iz sintezne biologije-IGEM. Skupine študentov pod vodstvom Romana Jerale so večkratni zmagovalci v izjemno zahtevni konkurenci najboljših svetovnih univerz. To je približno enako kot, da bi osvojili medaljo v teku na 100 m na olimpijskih igrah.
thetilko
# 07.10.2012 ob 09:18
Ni problem varcevanje. Problem je, da kdorkoli ima dve mozganski celici ali vec ne more gledati tega, kar se pocne. Kakor sedaj, ko se odvzemajo svoboscine in ko obljube vec ne pomenijo nic. Vladajo neizvoljneni, katerih za vak ukrep se takoj najde dest clankov, kako ga prej niso hoteli. Ali pa so govorili zavajujoce.

Lep pozdrav iz tujine!
KLIPAN
# 07.10.2012 ob 09:53
SDS-ovci uničujejo vse kar je bilo kaj vredno v tej državi!
Ukiniti financiranje taki skupini je stupidoidno na kvadrat.
Kako dolgo še bomo prenašali to vlado???
assange
# 07.10.2012 ob 11:37
vse pametne izobražene je treba izgnati iz države, da bodo ostali samo še bedaki, ki jim bo lažje vladati, saj se ne bodo pritoževali nad bedo......
Korošec
# 07.10.2012 ob 11:22
Ta vlada si ne želi izobraženih ljudi, temveč neuke, boga boječe ljudi, ki bodo znali samo prikimavat.
evaevi
# 07.10.2012 ob 10:37
nad Slovenijo se izvaja načrten zločin
o tem ne more biti več dvoma.
a-bra-ka-da-bra
# 07.10.2012 ob 10:42
Na koncu samo za razmislek. Mladi raziskovalec z doktoratom(nekateri res delajo podnevi & ponoči, so pa tudi drugi, ki delajo zelo malo,...) zasluži primerljivo plačo kot učiteljica podaljšanega bivanja.

Vecina bo na to odvrnila, da uciteljica zasluzi prevec.
a-bra-ka-da-bra
# 07.10.2012 ob 10:27
lina, ki je vedno najboljše kadre pošiljala v tujino. Počasi je postala navada, ne samo, da jih pošljejo, ampak da jih tudi izrinejo ven. Potem so tisti, ki ostanejo tukaj, povprečni, precej bolj veseli, če ob njih ni nekoga, ki bi opozarjal, da bi se lahko bolje in uspešneje delalo

Kako prekleto res!
Si.g
# 07.10.2012 ob 12:33
@bazaDANTE
ti si sigurno ekonomist al pa pravnik....al pa niti srednje šole nimas...

Ekonomija živi od inovacij in novih produktov... in slovenski kadri so v tujini zelo iskani...
res pa je da si ekonomistov in pravnikov noben ne želi, ste že zafurali eno državo.

Idi raje z Janšo in Novakova v cerkev to bo ziher pomagalo..
Si.g
# 07.10.2012 ob 12:24
Večina nas je že sla, ostali pa še bodo...

Ta politika ni vredna dreka na cesti... vi pa se kr podpirate tega nesposobnega goljufa Janšo, ki bo uničil vse...(se ene dobre reforme ni naredo)

Janševisti kmalu nas boste vse izgnali, me zanima kdo bo potem upravljal mentalna dela, la nas boste kr k Avstriji ali Hrvaški priključli....

Lep pozdrav iz Avstrije
sparky
# 07.10.2012 ob 12:06
sva par - oba s končano VIII stopnjo (naravoslovje!!) in kar nekaj let delovnimi izkušnjami, vendar sva se odločila, da greva ven, ker tole doma je že kar nevzdržno.
Tako sva pristala v tujini z neprimerljivo boljšimi pogoji za delo in tudi drugače zadovoljna z življenjem.

pa lepo pozdrav v, ta vikend menda oblačno, Slovenijo. :-)
miroslav
# 07.10.2012 ob 11:23
lahko bi vprašali modreca žigo turka o tej zadevi...
7up
# 07.10.2012 ob 10:03
Takšna je žal realnost slovenske znanstvene sfere. Negativna selekcija je verjetno problem že od Trubarjevih časov naprej. Potrebno je tudi ločiti basično in pa aplikativno znanost. V ZDA je ogromen investitor v prvo tudi vojska. V drugo pa država vseeno ne vstopa tako množično, kakor bi dobil človek občutek iz članka. Tja investirajo predvsem skladi tveganega kapitala in pa multinacionalke.

Na koncu samo za razmislek. Mladi raziskovalec z doktoratom(nekateri res delajo podnevi & ponoči, so pa tudi drugi, ki delajo zelo malo,...) zasluži primerljivo plačo kot učiteljica podaljšanega bivanja.
Ramus
# 07.10.2012 ob 12:21
"Varčevanje v znanosti prinaša odlivanje krvi v tujino"

Naravnost tragično je, da se znanje ne ceni in se najde denar za vse druge nepotrebnosti in neumnosti. Domači znanstveniki so pokazali že veliko potenciala, ki bi lahko z minimalnimi vložki z strani države v nekem srednjeročnem obdobju prinesli državi in vsem, ki v njej živimo, veliko dodano vrednost. Ne razumem, kako lahko ta vlada tako uničuje znanost, zdravstvo in izobraževalni sistem na splošno.
pogled
# 07.10.2012 ob 11:34
Na grobo receno:drzava lahko gospodarsko napreduje z naravnimi viri (s Katarjem ne moremo tekmovati), s suzenjskim delom ( s Kitajsko ne moremo tekmovati) ali z znanjem- temu smo se zal opovedali. Ne vem, kaj je druga opcija kot vlaganje v znanje in znanost, ce odstejemo tisto rezervo, ki jo imamo v turizmu, a ta ne more nositi drzave.
Ce ti politikanti ( tu mislim in leve in desne in zgornje in spodnje ...) ne bodo nic spremenili v tej smeri, bo racun, ko se bomo za to pot slej ali prej morali odlociti, toliko visji, saj ne bomo imeli nosilcev znanja (sposobnih znanstvenikov).
Ze samo v moji okolici, pa nisem v znanstvenih vodah, so 4 znanstveniki z doktoratom (od tega eden zelo sposoben) na poti v tujino. Ti ljudje so stari od 31-33 let. Torej Slovenija ne bo od njihovega znanja cisto nic dobila, ceprav smo jih mi solali.
Politikanti!, zbudite se in preprecite padanje slovenskega IQ-ja!!!
mefisto5
# 07.10.2012 ob 11:23
@ Izzy

Janez Ivan, si to ti?
Daj napiši še, kako dotični gospod dela 6 ur na teden.
BioTech
# 07.10.2012 ob 11:19
Prof. Jerala je nazorno predstavil situacijo v naši znanosti in tudi visokem šolstvu. Je odličen znanstvenik in predavatelj (tudi mene je učil na faksu). Raziskovalno delo v njegovi skupini je na izjemno visokem nivoju, kar so uspeli razviti letos (in je opisano v okvirčku desno), me resnično fascinira, kot tudi njihovi predhodni projekti. Ampak kako to dopovedati našim slaboumnim politikom?

7up
V ZDA je ogromno denarja za raziskave javnega. Recimo samo NIH (National institute of health) ima letni proračun 32 miljard $. Za primerjavo, če bi gledali samo na število prebivalcev, je Američanov 150-krat več kot nas, in če pomnožimo proračun naše ARRS s 150, dobimo 26 miljard $, kar je 21 miljard €. Torej v ZDA samo preko ene javne agencije, ki financira skoraj izključno medicinske raziskavame, dajo polovico več denarja kot Slovenija za celotno znanost.
Se pa zelo strinjam z razpršenostjo. Za večjimi odkritji stojijo običajno velike raziskovalne skupine, pri nas pa ima skoraj vsak svoj vrtiček. Ti pa iz lastnih izkušenj povem, da je vzpostavljanje sodelovanja pri nas relativno zahtevno. Sploh tiste inštitucije, ki so najbolje financirane in imajo zato najboljšo opremo, se precej visoko nosijo in nimajo niti interesa, če ti pa še namenijo odnos, kjer ti jasno pokažejo, da si manjvreden, te pa itak že v štartu mine. Oprema, ki je mimogrede last davkoplačevalcev, ne pa njih osebno, pa stoji neizkoriščena, včasih celo v kleteh leta in leta.

veyron
Delež družboslovja in humanistike je 27 %, tako je bilo na zadnjem razpisu ARRS. Zdaj ali je še to preveč, jaz ne bi ocenjeval, ker si ne predstavljam, kako delo tam sploh poteka in kakšni so stroški.
Inštruktor
# 07.10.2012 ob 11:12
Gospod Jerala je izjemen realist. Tudi sam bi na njegovem mestu ze zdavnaj zapustil to drzavo, ce temu sploh lahko tako rečemo.
sparky
# 07.10.2012 ob 18:55
moj komentar na 2. strani ni bil fokusiran zgolj na politiko (čeprav v večini). Problem v SLO je tudi sistem financiranja in nepremakljivi starčki oz. samooklicani nosilci znanosti. Mladi že kaj kmalu ugotovimo kakšne možnosti imamo glede perspektive doma. Če nisi v "pravem taboru" ... bo dolga trnova pot. še prej se bo ta pot nadeljevala kje drugje.

na drugi strani pa ...
dokler bodo Tonin (FDVjevec itak :-S) in podobni pametovali okrog tako pomembnih vprašanj se nam ne piše nič dobrega.
lucignano
# 07.10.2012 ob 18:36
Tudi mi smo odsli v tujino ,ker v Sloveniji ni bilo dela za nas.V tujini pa so nas z veseljem sprejeli in uporabili nase znaje in ga tudi posteno nagradili.To se pod desno vlado se nekaj stoletij ne bo zgodilo.
To pac ne gre,da bi bil gdo bolj pameten kot oni!Uniciti je treba vse itelektualce ce hoces vladati!Znanost je na prvem mestu,na zalost
1970b
# 07.10.2012 ob 13:37
NoriGoban

Če ne bi prebral, ne bi verjel.
Kdo pa mislite, da ustvarja dodano vrednost?
Zakaj mislite, da se regije kot Prekmurje, Bela krajina ne razvijejo. Ker grejo najboljši kadri v Lj študirat in tam ostanejo.
Ali predlagate, da to postane norma tudi v odnosu Slovenija -tujina.
BioTech
# 07.10.2012 ob 13:11
ogledalce
Ja ta Nova kreativna jedra (kaj bi to sploh naj bilo?) so tudi pri meni vzbudila zanimanje. Itak so namenjena periferiji (kot je to običajno za SDS), ker je pač treba zatirati Ljubljano kolikor se le da. Rončevič je pač moral pripraviti nek bedast razpis, da slučajno FUDŠ in tisto karkolisežeimenuje v Novem mestu ne bi bili prikrajšani kot vsi ostali. Verjetno sledi še kakšna kompenzacija za privat (uradno sicer javni) inštitut Zverove žene.
miroslav
# 07.10.2012 ob 12:55
@norigoban
kaj tem znanstvenikom ni jasno vendar! Pač naj grejo v tujino, šprehat drug jezik. Bodo postali in ostali tujci!Nanje se bo gledalo kot na navadne balkance iz juga! Država se mora osvoboditi balasta, da lažje diha!

:(
a-bra-ka-da-bra
# 07.10.2012 ob 12:44
@bazaDANTE,

vidim da sploh nisi razumel poante intervjuja.

OD KJE DOBITI DENAR ZA NJIHOVE PLAČE ?

Saj v ZDA niso dobili plač - od državnih agencij so dobili osnovni kapital (ki ga bodo gotovo morali vrniti) da so lahko nakupili osnovno opremo in ustanovili firmo, ki bo uspešna. Skratka, država jim ne daje plač ampak jim omogoča, da si plače zaslužijo. Naša država pa gre v smer da bo samo nehala dajati plače.

Plačo si bodo morali ZASLUŽITI - dobesedno ZASLUŽITI.
In v tem ne vidim nič napačnega - kvečjem obratno.


Saj si jih bodo. Žal v tujini in bodo davke plačevali tam. Mi bomo da stokali, da ni denarja za izobraževanje.

Tujina vabi - prepričan sem da 60% slovenskih ZNANSTVENIKOV v EU NE dobi nikjer zaposlitve ali pa jih po enem letu odpustijo.

Še ena floskula kar počez - večina naših naravoslovnih kadrov sodi v gornjo polovico evrposkega povprečja. Vsaj na naravoslovnih smereh mamo relativno dobre fakultete. Delam v visokotehnološkem podjetju in vem da so naši ljudje cenjeni. Žal ta vlada nadaljuje usmeritev prve IJJ-jeve vlade in sistematično uničuje javno šolstvo. Verjetno zato, da naredi prosto kamor bi naj vskočile bodoče privatne univerze.

@7up,
vsi z nekim osnovnim ekonomskim znanjem, bodo dejali, da je javna vreča z denarjem omejena. Če nekaterim daš, moraš drugim vzeti. Verjetno bi se mogli vprašati, kdo prinaša večji dolgoročni dobrobit družbi.

Po tvojem mnenju torej znanje ni tisto, ki dolgoročno prinaša dobrobit družbi?

Vedite da so bodo posledice trenutnega razmontiranja visokega šolstva poznale čez 20 len in ne prej.
viljam_s
# 07.10.2012 ob 12:33
Zelo mi je všeč stavek, ki ga je prof. Jerala izrekel, da je problem v tem, da se v Sloveniji spet dela uravnilovka. Vendar je pa ena stvar, ki bi jo na njegovo izvajanje povedal.
1. Mladi so bežali iz Slovenije že pred krizo v velikem številu - torej kriza ne more biti vzrok za bežanje mladih iz znanosti.
2. Niso politiki tisti, ki GENERIRAJO URAVNILOVKO - šeposebej smešno je, če to očitaš ekonomskim liberalcem - uroavnilovko zahteva profesorski ceh in sindikati - socialistični del političnega spektra.
Zaradi moči sindikatov in profesorskega ceha prihaja do anomalij, da na univerzi dobivajo vsi enako - neglede na to ali si "prof. Jerala" ali pa si "Manca Košir". In tukaj je vsa tista tragika nerazumevanja AKADEMSKE svobode s strani vodstvenih struktur Univerze. Ja država, da akademsko svobodo (nevmešavanje politike) - ampak to nosi s sabo odgovornost, da bi profesorji kot je Jerala MORALI pokazati s prstom na svoje NEPRODUKTIVNE kolege, ki na univerzi dobesedno oddelajo svojih 180 ur in nič več. In reči - ljudje nehajte se zafrkavat država ne more vedeti kdo od nas se zafrkava vsi bomo nastradali zaradi vašega odnosa - dajte se spravit k sebi ali pa vas bomo odpustili in našli ljudi, ki bodo delali bolje od vas.
Akademska svoboda tako prinaša tudi odgovornost ZA KADRIRANJE na UNIVERZI. Akademska svoboda NE prinaša samo pravic, da delaš kar se ti zljubi - ampak tudi odgovornost za VISOKO kvaliteto in inovativnost celotne inštitucije - ki pa roko na srce pri 98% profesorjev manjka. In teh 98% se skriva za Jeralo in Horvatom in podobnimi visoko produktivnimi profesorji, ki so velika, velika izjema v našem sistemu. In tukaj delata ta dva profesorja ključno napako - Naj se raje vprašata koliko raziskovalcev bi lahko onadva zaposlila, če bi recimo Univerza odpustila Manco Košir ali Maksa Tajnikarja ali cele kupe drugih profesorjev, ki imajo vsi po vrsti VIŠJE plače kot predsednik vlade in niso tej državi vrnili čisto nič in jih niti ni možno prisiliti, da bi začeli produktivno delat???
In še enkrat država ne more vedeti kdo je dober in kdo slab - niti ni to njena naloga - država je to nalogo prepustila Univerzi - Univerza pa je na tem nivoju pogrnila na celi črti.
tibhar
# 07.10.2012 ob 12:07
Načrtno uničevanje slovenskega znanja in razvoja! Ravno to je cilj, da boljši posamezniki oz. skupine in s tem tudi dobre ideje odidejo iz "zagamane" Slovenije!
AlFe
# 07.10.2012 ob 11:36
Ko se začne varčevati pri izobraževanju in znanosti, je začetek konca.

Naj nam bo v poduk:
Je kakšen primer v EU-ju, ki bi bil lahko zgled za financiranje?
Financiranje je zelo različno. V Avstriji je odlično, izjemno vlaga v znanost, Finska je sploh zvezda – gre za države, ki nima naravnih bogastev, ki je bila relativno zaostala, a je ogromno vlagala v izobraževanje, ne samo v času ene vlade, ampak 15-20 let, in danes so, kjer so.
malidelnicar
# 07.10.2012 ob 19:36
Po mojem članek ne pojasni pravilno problema slovenske znanosti.

Tukaj se strinjam s tem kar je napisal sparky.

Problem znanosti v Sloveniji je, da je preveč kolhozniška (mislim, da imamo enega največjih državno financiranih deležev v Evropi, podobno kot Bolgarija) in da je v njej premalo privatnih sredstev.
Posledično velik delež raziskav ostane sam sebi namen in jih je recimo zelo malo spravljenih na trg, v proizvodnjo itd.
Še sama zakonodaja je taka, da ne vzpodbuja privatnih vlaganj v znanost.
Recimo super, odlično, da imamo IJS, ampak: ali so z IJS nastala kakšna spin-off podjetja? Ali se je IJS povezal s kakšnimi slovenskimi podjetji in jim ali prodal lastno tehnologijo ali se aktivno vključil v razvoj novega izdelka (ki bi na tujih trgih prinesel nekaj deset milijonov evrov s katerimi bi se lahko dobro plačalo slovenske delavce) ali s slovenskim podjetjem ustanovil novo podjetje?
Slovenci imamo tudi problem, ker se zelo počasi vključujemo v nove industrije - na področju elektronskih naprav, zabavne elektronike, interneta (tukaj sicer smo prisotni ker v IT je lažje priti -čeprav so naše firme zelo majhne), novih materialov nas praktično ni.
Še najboljši smo v strojegradnji, pa tudi tukaj nismo sposobni skonstruirati večjih, bolj zapletenih, dražjih strojev in naprav. Preveč kovinske industrije izdeluje le ''ostružke'' in poceni robo, ki jo tujci vgrajujejo v svoje izdelke (najbolj očiten primer Nemcev, ki slovenske komponente vgrajujejo v svoje avte, ki so seveda končni izdelek z večjo maržo).
Raziskava , ki so jo pokazali v Delu in ki zaskrbljujoče kaže na porast odseljevanja (7000 oseb v letošnjem letu) kaže tudi na to, da se najbolj sposobni odseljujejo, ker Slovenija ni motivacijsko okolje. Tukaj sta dva vzroka: 1. slabe plače prodornih kadrov oziroma prevelika uravnilovka ter 2. kot je sparky napisal - vsevedni starčki na raziskovalno-univerzitetnih mestih.
ogledalce
# 07.10.2012 ob 15:41
imunal

Da bo jasno, kakšni debilizmi (žal pogosto ravno na področju naravoslovja in tehnike) se v slovenski družbi pojavljajo samo tole: sam sem mentor MR iz družboslovja, moja kandidatka dobi natančno 230 eur mesečno za materialne stroške, šolnina na DR študiju pa je letno 3500 eur, torej zmanjka letno skoraj 800 eur zgolj za šolnino... kar moramo zagotoviti iz drugih raziskav... za "drage fotokopirce" ne ostane nič, niti za kakšno knjigo ali kaj podobno skromnega (za vse to spet... druge raziskave, če seveda sploh so). Torej, da bo povsem jasno, od Javne agencije za raziskovalno dejavnost dobi mlada raziskovalka samo za plačo (ki je 1375 eur bruto mesečno), mentorski dodatek meni (80 eur bruto bruto mesečno), 220 eur za prispevek delodajalca in 230 eur za materialne stroške; ter še kritje stroška prehrane (cca 70 eur) in prevoza znotraj LJ (37 eur); ker ima smolo in je iz Štajerske, si prevoz do LJ seveda plača sama. To je ta neizmerna bogatija slovenskega družboslovja, ki mu je treba vzeti.

Nmaesto da bi slovenska znanost, ki itak že nosi najtežje breme krize in je itak - gledano globalno - skrajno zanemarljiva, držala skupaj, se takole napadamo in bi nekateri 24-letnim mladim ljudem, ki niso nič krivi, da jih družboslovje pač zanima in vidijo v tem svojo poklicno pot, vzeli še tisti drobiž... To je država, ki jo imamo za svojo... :(
Majster
# 07.10.2012 ob 14:06
Žalostno je slišat, da ni omogočeno nemoteno delo takšnim potencialom, ki tudi premagujejo tuje študente, čeprav imajo nekateri izmed njih veliko več sredstev.
iiii
# 07.10.2012 ob 13:40
Tole je ena najbolj neumnih potez vlade, ki, na nesrečo, nima preveč maneverskega prostora. Toda skupino dr. Jerale, ki je imela toliko uspehov, bi morali v takih kriznih časih celo dodatno podpreti in jih vzpodbuditi, da se dodatno povežejo z high-tech firmami in magari ustanavljajo mešana slovensko-tuja podjetja.
Skratka, upam, da bo tole do Turka sploh prišlo , saj verjamem, da je mnogo takih zadev, ki se dogajajo mimo ministrov na nivoju nekih birokratov... (še bolj pa upam, da to dejansko ni prišlo od Turka, ker to bi res pomenilo, da čisto nič ne razumejo.
Že tako slovenska inteligenca beži ven na vsakem koraku, noter pa prihajajo vedno bolj nore horde iz tretjega sveta. Že itak relativno nizek povprečni IQ se počasi manjša... http://www.sq.4mg.com/NationIQ.htm
miroslav
# 07.10.2012 ob 12:23
za našo plastik vlado...

xfromz
# 07.10.2012 ob 12:20
iGEM zmagovalci
bee
# 07.10.2012 ob 11:00
@veyron: ja, samo politiki so večinoma družboslovci, zato se jim zdi ta vejo grozno pomembna, naravoslovje pa jim gre na živce, ker jim v šoli nikoli ni šlo....posledično gre več denarja v družboslovje, kjer aplikativne znanosti po moje sploh ni....hehe. malo žaljivo, ampak pač tko naravoslovec vidi svet. ;)

Drugače pa se večinoma strinjam s komentarji. Komaj čakam, da grem na erasmus drugo leto in dobim kontakte za službo tam. XD
ogledalce
# 07.10.2012 ob 15:54
bazaDANTE

Se strinjam... Morda ne čisto 70%, pri maljših je odstotek takih, ki lahko odidejo in najdejo delo v tujini (ki ni samo EU!), višji, pri starejših pa veliko nižji... problem je jezik, pa up-to-date znanost in strokovnost... pri nas je ogromno ljudi, tako na univerzi kot na inštitutih, ki se samo "šlepajo" poleg, mislim, da so "vlečni konji" in "mlinski kamni" v razmerju nekje 1:5.
mefisto5
# 07.10.2012 ob 14:09
@izzy:
Kaj so pa naredile banke, ko je bil (in je še) denar zanje? Nič, razdelile so ga med prijatelje in to je to.
Glede Stefana: ne smeši se z izjavami o Inštitutu. Malo poglej svetovno špico s področja nanotehnologije in tekočih kristalov, pa boš videl, koga v svetu ne poznajo. Katera firma v SLO pa ve to bazično znanje uporabiti in spraviti v aplikacije, je pa seveda druga pesem.
Aja, pa Teslo si lastijo Hrvaška, Srbija in Zda, pa se zaradi tega nihče ne razburja tako kot ti.
ogledalce
# 07.10.2012 ob 13:07
Nori goban (kako primerno):

Seveda je prioriteta zagotoviti 4 milijarde EUR za pokrivanje slabih odločitev gospodov bankirjev... prihranek 15 milijonov na Javni raziskovalni agenciji za raziskovalno dejavnost bo k temu močno pripomogel... bo pa pregnal novih 200, 300 doktorsjev znanosti, ki jih bodo v tujini rade volje sprejeli (kdo govori o EU, Azija je prihodnost)...
BioTech
# 07.10.2012 ob 13:05
7up
Ja saj vem, da ni šlo za neko točno primerjavo, pa še malo sem zabluzil v primerjavi cifer v € in $. Ampak kljub vsemu nekaj pove podatek, da da država tam samo za medicinske raziskave (preko ene agencije, ki ni edina) toliko kot naša država za vse raziskave. Če bi upoštevali še, da je naš BPD 57 % ameriškega, je to še en popravek, ampak vseeno smo po vlaganju daleč zadaj.
uiophjk
# 07.10.2012 ob 12:38
Bi se kar strinjal. Če bi vsem plače zmanjšali za 10% ne bi zaradi tega nihče pobegnil v tujino, tako pa se varčuje pri nujni opremi in odpušča mlade in perspektivne. Slednje seveda sindikatov ne briga, ker se od izdatkov za opremo ne plačuje sindikalna članarina, MRji pa praviloma niso včlanjeni.

Imam tudi vtis, da se je Jerala le nekaj naučil od leta 2008, ko je v Financah (11.9.2008) objavil članek z naslovom: "Kdo ima jajca za posnemanje keltskega tigra?". Mišljena je seveda Irska, ki jo je slovensko gradbeništvo in bančništvo žal še kako posnemalo.
7up
# 07.10.2012 ob 12:28
a-bra-ka-da-bra

vsi z nekim osnovnim ekonomskim znanjem, bodo dejali, da je javna vreča z denarjem omejena. Če nekaterim daš, moraš drugim vzeti. Verjetno bi se mogli vprašati, kdo prinaša večji dolgoročni dobrobit družbi.

BioTech
Malo težko je primerjati absolutne številke. Vseeno imata državi različno velik bdp in standard. Po drugi strani je pa tudi raziskovalna sfera popolnoma drugače organizirana. V ZDA v končni fazi ni toliko javnih univerz, katerih financiranje je v končni fazi tudi v domeni države.
veyron
# 07.10.2012 ob 10:49
naj vzamejo družboslovju, ki pobere večino denarja za "raziskovanje" in dajo naravoslovju
7up
# 07.10.2012 ob 10:09
Drugi velik problem slovenske znanosti je pa tudi njena razpršenost. Predvsem iz političnih razlogov bi radi pokrivali vsa možna področja. Če bi bili 50 milionska država in bi imel 20 x večji proračun, bi se to lahko šli. Tako imamo par sto, če ne celo par tisoč raziskovalnih skupin, ki večinoma minimalno sodelujejo med seboj. Nekatere so sicer odlične na svojem nišnem trgu, vendar pa zaradi majhnosti brez nobene moči, da bi lahko dobile večje investitorje in končno postavljale neke "standarde" na področju.

Brez nekega fokusa tudi nikoli ne bo neke kritične mase,...
Lyn19
# 08.10.2012 ob 21:30
človek ima prav in ima ''jajca'' da si upa javno povedat! svaqka čast...
gvori čisto resnico... žalostno je res :(
bbs
# 08.10.2012 ob 07:54
kaj je slovenska znanost?

bla bla za plače!

dodamo negativno selekcijo, tako tipičo za slovenski javni sektor!

ker kdor je dober, je zaradi negativne selekcije itak odšel v tujino.

tu se tako kot v celem javnem sektorju branijo samo plače.
Jasminelle
# 07.10.2012 ob 22:47
"Že itak relativno nizek povprečni IQ se počasi manjša... http://www.sq.4mg.com/NationIQ.htm"

poleg tega, da je iq zastarel koncept konsvervativnih psihologov, ki ga naivno izkorišča po nuji naivna kapitalistična logika, je knjiga, v kateri so osnovali to lestvico, zaradi preštevilnih metodoloških flopov bila upravičeno raztrgana na kosce. mislim - a resno verjameš, da je povprečni iq v ekvatorialni gvineji 59, kar pomeni po lastnih (kontradiktorno sistematiziranih) merihlih te veje psihometrije duševno omejenost? da gre praktično za deželo, v kateri živi več sto tisoč duševno omejenih ljudi, ki so sposobni ohranjati državno skupnost? iq, ki se vzpostavlja kot število, to prekletstvo sodobnega življenja in misli (priporočan v branje badioujevo number and numbers), je pač še ena od diskurzivnih form in nič drugega. na poziciji, na katero se postavlja, bi moral s svojo logiko vzpostaviti absolutno znanje. če imamo iq, potem ne potrebujemo ničesar drugega, ker vse vemo. človek z iq-jem 200 bi moral vedeti praktično vse. realnost priča drugače - največji dosežki na poljih raznih misli so daleč od tega, da bi bilo striktno povezani z ekstremno visokimi iq-ji (150 sd 15 = cca. 200 sd 24, kot bi šlo pri nas, ko se po medijih nateguje z različnimi visokimi iq-ji javnih osebnosti), recimo. ameriško-libanonski teoretik & statistik taleb je imel določeno poanto, ko je izjavil, da sumi, da so iq testi produkt dela "nerdov", s katerim si dokazujejo, da so inteligentni. mislim - binet, avtor prvega iq testa, je striktno nasprotoval temu, kot merjenju inteligentnosti. catell je bil privrženec najbolj poceni verzije evgenike. gre za človeka, ki je plačeval svojim otrokom, da bi se poročili z otroci profesorjev. nehajte s temi neumnostmi.

ravno iz statističnih absurdov izhajajo tudi birokratskena katastrofe, kot je opisana v tem članku. vlada nikoli ne bo mislila, ker ji ni treba. odzivi komentatorjev se končajo pri puhlicah. in nekega medlega splošnega mnenja, da to ni prav. malokomu se da o stvari zares pozanimati in jo premisliti.
bsr
# 07.10.2012 ob 21:38
čeprav naj bi jo prav znanost potegnila iz krize,
Do sedaj nas znanost, posebej ekonomska, ni potegnila iz krize.
blef
# 07.10.2012 ob 19:59
Ne moreš od cepcev pričakovati, da bodo vedeli kaj je znanje.
sparky
# 07.10.2012 ob 19:42
@malidelnicar
odgovor na enega od vprašanj: CosyLab, Balder .... in en kup ventilatorjev - če me prav razumeš.
bi bilo pa zanimivo, če bi kdo spremljal te ventilatorje skozi leta...pa da vidimo kako luknjaste so te posode.
a-bra-ka-da-bra
# 07.10.2012 ob 18:22
@7up

Tvoj komentar je mogoce razumeti tako. Drugace se pa strinjam, ker je vreca omejena, je potrebo izbrati stratesko pomembne programe in te polno financirati, ne pa kar pocez linearno zmanjsevati. Tako se linearno unicuje vse.
Kazalo