Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Skupno znanih 3.200 zunajosončnih planetov
  • Vsi so v domači Galaksiji
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 69 glasov Ocenite to novico!
Eksoplaneti
Računalniška vizualizacija paketa novoodkritih planetov. Foto: Nasa/W. Stenzel
       Zahvaljujoč teleskopu in raziskovalni skupnosti zdaj lahko rečemo, da je planetov verjetno več kot zvezd.       
 Paul Hertz, vodja sektorja za astrofiziko pri Nasi
Kepler
Kepler še deluje pod drugim imenom - na misiji K2. Konec naj bi je bilo čez dve leti. Foto: Nasa
Kepler
Histogram prikazuje število novoodkritih (potrjenih) eksoplanetov po letih. Foto: Nasa Ames/W. Stenzel; Princeton University/T. Morton
Kepler
Košček neba, na katerega se je leta in leta osredinjal Kepler. Foto: Nasa
Kepler
Keplerjevo območje opazovanja še z druge, računalniško generirane perspektive. Foto: Jon Lomberg/Nasa
       Ko imamo samo v naši galaksiji nekaj sto milijard zvezd in v vesolju nekaj sto milijard takšnih galaksij, lahko te številke zmnožimo in pridemo do nečesa zelo velikega. Morala bi biti neverjetna smola, da nikoli ne bi uspelo.       
 Tomaž Zwitter, astrofizik
Eksoplaneti, Kepler
Kandidati za eksoplanet so lahko marsikaj. Lahko je to rdjava pritlikavka, lahko so to binarne zvezde v različnih položajih. Foto: Nasa Ames/W. Stenzel
Kepler, eksoplaneti
Razdelitev sveže analiziranega Keplerjevega kataloga. Foto: Nasa Ames/W. Stenzel; Princeton University/T. Morton
Kepler, eksoplanet
Razdelitev po velikosti planetov. Foto: Nasa Ames/W. Stenzel
Kepler
Planeti v območju Zlatolaske. Novih je devet, skupno pa 21. Foto: Nasa Ames/W. Stenzel

Dodaj v

Veliko planetarno odkritje: 9 Zemlji podobnih eksoplanetov, ki bi lahko podpirali življenje

Smo v vesolju sami? Verjetno ne.
12. maj 2016 ob 16:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Znanstveniki so potrdili obstoj 1.284 novih planetov zunaj Osončja, kar je najobsežnejši sveženj v zgodovini. Med njimi je devet planetov, ki so podobni Zemlji in ki bi lahko podpirali razvoj življenja.

Ko so leta 1991 potrdili obstoj prvega eksoplaneta, torej planeta zunaj Osončja, je bila to zgodovinska novica. Prvič v zgodovini je človeštvo zagotovo vedelo, da planetarna domovanja obstajajo tudi tam zunaj, za Plutonom. Čeprav je takrat potrjeni, 132 svetlobnih let oddaljeni plinski velikan HD 114762 b povsem neprimeren za življenje, je najdba sprožila navdušenje in pospešeno iskanje t. i. Zemlje 2.0.

Ključni vprašanji sta bili dve: je tam zunaj morda še kakšen modri planet, ki bi lahko človeštvu nekoč ponudil drugi dom? Predvsem pa, ali smo v vesolju sami?

Odgovora še do danes nismo našli. Tudi HD 114762 b je kot eksoplanet dolgo ostajal dokaj osamljen. Na listi potrjenih zunajosončnih planetov (eksoplanetov), ali še redkeje, planetarnih sistemov, so mu družbo delali le posamezni primerki, ki so prihajali po kak par na leto. Do leta 2005 smo tako poznali okoli 50 eksoplanetov.


Temni potikavci
Zakaj tako malo? Planeti so zelo izmuzljiva zadeva. Domača Zemlja, denimo, je v vesoljskem merilu zelo blizu Marsa, a je z rdečega planeta vidna le kot bleda pika, ki se izgubi med drugimi zvezdami na nebu, kaj šele z nekoliko večje oddaljenosti, kot je pokazal slavni Voyager 1. Komaj je vidna, tako kot drugi planeti Osončja. Pa vendar so jih s trudom in razvojem teleskopov astronomi skozi zgodovino polagoma le popisali. Čisto druga zgodba se začne, ko se razdalje potisočerijo in peljejo zunaj našega domačega sistema. Glavni razlog je, da so planeti zelo temni. Z oddaljenostjo milijard svetlobnih let širokem vidnem vesolju je že zvezde težko zaznati, kaj šele precej hladnejše kepe snovi, od katerih se mora ta svetloba šele odbiti.

Na mizi rekordna letina - drugič
Eksoplanetni rovaš se je drastično spremenil dve pomladi nazaj. Takrat smo na MMC-ju zapisali, da so "odkrili in potrdili več eksoplanetov, kot v vseh letih poprej skupaj", kar kaže na "minirevolucijo v zaznavi zunajosončnih objektov". Nasa je namreč objavila sveženj 715 novopotrjenih eksoplanetov.

Zdaj je prišel nov, svež sveženj, ki ni le večji: pravzaprav je najobsežnejši vseh časov. Z ameriške vesoljske agencije so sporočili, da so na podlagi opazovanj vesoljskega teleskopa Kepler potrdili obstoj kar 1.284 eksoplanetov, s čimer se je skupno število znanih povečalo za več kot 60 odstotkov.

"S tem se število Keplerjevih potrjencev več kot podvoji. Daje nam upanje, da bomo tam zunaj, okoli Soncu podobne zvezde, nekoč izbrskali novo Zemljo," je izjavila Ellen Stofan, prva znanstvenica Nase.

Večina jih je plinskih velikanov, kakršna sta denimo Saturn ali Jupiter. Okoli 550 naj bi jih bilo kamnitih, s trdnim površjem, torej takšnih kot Zemlja ali Merkur. To sklepajo glede na velikost. Devet izmed njih bi lahko teoretično podpiralo razvoj življenja, so sporočili z Nase. S tem se je število znanih planetov v t. i. območju Zlatolaske povečalo na 21. Ravno prav so oddaljeni od matičnih zvezd, da na njih ni ne prevroče ne premrzlo za obstoj tekoče vode, s tem pa tudi morebitnega življenja.

Vsa dobra tisočerica je znotraj domače Galaksije, in to v relativni bližini Osončja, ne ravno na obronkih te več kot 100.000 svetlobnih let široke vesoljske palačinke.

Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji The Astrophysical Journal. Celoten seznam je objavljen v tej lični razpredelnici.

Keplerjeva zapuščina
Za opazovanja je poskrbel znani Nasin vesoljski teleskop Kepler, ki je obenem odgovoren za veliko večino potrjenih zunajosončnih planetov (nekaj sto so jih zasledili tudi drugi, kopenski teleskopi). V vesolje so Keplerja izstrelili leta 2009, misija pa se je končala leta 2013, ko je odšel v "pokoj" zaradi poškodb. Zakaj odkritja še vedno curljajo? Najprej zato, ker je poskrbel za ogromno količino podatkov, ki jih znanstveniki še vedno prečesavajo in statistično obdelujejo. Tudi zadnji sveženj je nastal ravno med opazovanji leta 2013. Mimogrede, k iskanju lahko pripomore praktično vsakdo - prek projekta Planethunters.

Levi in levinje v vesoljski savani
Še posebej je pomembna statistična analiza, saj le iz golih številk znanstveniki Nasinega centra Ames presejejo zrnje in pleve. Keplerjeva baza, ki je javno dostopna, še vedno vsebuje tisoče kandidatov, torej astronomskih dogodkov, ki bi lahko bili planeti. Katalog je lani, ko so se raziskave lotili, vseboval 4.302 kandidata. Med potrjene so uvrstili le tiste z 99-odstotno verjetnostjo, da gre res za planet. Dodatnih 1.327 so zelo verjetno planeti, toda 99-odstotnega praga niso presegli, zato ostajajo na kandidatni listi za poznejša preverjanja z boljšo tehnologijo. Preostalih 707 so zavrgli. Analiza je ponovno potrdila 984 eksoplanetov, ki so jih poprej našli drugi z drugačnimi tehnikami, so sporočili z Nase.

Statistična metoda temelji na množičnosti, primerljiva pa je z vedenjem levov in levinj v savani. Levi so zvezde, ki jih analizira Kepler, levinje pa so kandidati za planete. Levinje včasih opazimo v skupinah, torej planetarnih sistemih, medtem ko se levi (zvezde) navadno samotarsko klatijo.

Če bi zaznali dva osebka, bi to lahko bila lev in levinja, lahko bi bila to dva leva. Ampak če bi zaznali tri osebke ali več njih, bi zagotovo vsebovala leva in njegovo boljšo polovico. S takšno metodo množičnosti so lahko astronomi v skupinah objektov našli "levinje" - planete okoli zvezde.

Dodatno sito je bila metoda, poimenovana Vespa. Prvi avtor objave, Timothy Morton, jo je primerjal z metlo. "Kandidati so kot krušne drobtine. Če ti na tla pade nekaj večjih kosov kruha, jih lahko pobereš ročno. Če pa se vsuje vreča drobtinici, potrebuješ metlo. Statistična metoda je naša metla."

Kepler še brca
Pod črto, če upoštevamo vse dozdajšnje svežnje, se je na Keplerjev rovaš do danes skupno uvrstilo 2.325 eksoplanetov, še dodatnih 4.696 jih ostaja kandidatov. A to še ni vse. Kepler namreč tudi danes deluje, "upokojitvi" leta 2013 navkljub. Takrat mu je odpovedala večina koles, ki ga usmerjajo v prostoru, in naprava, ki mora skrajno natančno zreti v določeno smer, pač ni več uporabna. Toda kakšno leto pozneje so se Nasini inženirji domislili prekanjene rešitve: satelit usmerjajo s pomočjo komaj zaznavnega, a kljub temu relevantnega pritiska sončnega vetra; podobno, kot so Jaxi rešili takrat skoraj propadlo asteroidno misijo Hajabusa. Tako Kepler znova uporabljajo, misija pa se imenuje K2. Do zdaj je prinesla 46 potrjenih zunajosončnih planetov in še 270 kandidatov, je razvidno z Nasine spletne strani.

Pri tem je treba poudariti, da je Kepler pregledoval le drobec neba, kakšen, je razvidno v galeriji desno. Vse preostalo, torej ogromna večina površine nebesnega svoda, še čaka.

Skupno število, vključujoč delo kopenskih in drugih teleskopov, tako trenutno presega 3.200. Vsota se navadno zbira na katalogu Extrasolar Planets Encyclopaedia. A ker sveže tisočerice ne vsebuje, trenutno prikazuje 2.125 planetov, ki so v 1.362 planetarnih sistemih, od teh jih 514 vsebuje več kot en eksoplanet.

Zatemnjevanje
Kepler oz. K2 meri svetlost zvezd po t. i. tranzitni metodi. Leta in leta je zrl na omejen košček neba, na katerem je neprestano spremljal dobrih 145.000 teh bleščečih teles. Iskal je kratkotrajna, a ponavljajoča se zmanjšanja v svetlosti. Te lahko povzroči marsikaj, a če je periodično, verjetno okoli zvezde leti planet, ki jo vsakič malce zakrije. Učinek je podoben vešči, ki obleteli oddaljeno, močno ulično svetilko. Mrčesa najbrž ne bi videli, bi pa opazili nenaden upad svetlosti. To je na teleskopskem senzorju opazno kot črta pri ultrazvoku srca, ki zaniha. Če so razmere naklonjene, se lahko s pomočjo interferometrije iz svetlobnih žarkov napraska še nekaj dodatnih informacij o planetu ali njegovi atmosferi.

Eksoplanete se sicer lahko išče še na druge načine; z več metodami, ki določen objekt potrdijo, zanesljivejša je najdba. Ravno K2 bo t. i. puščavniške planete, ki nimajo matičnih zvezd, od aprila naprej iskal s pomočjo učinka gravitacijskega lečenja. Mogoče je tudi opazovati guganje zvezde, ki se dogaja zaradi gravitacijskega vpliva planeta. Najde se jih kot vrzeli v protoplanetarnih diskih, pri čemer so - to je res peščica izjem - nekatere eksoplanete tudi neposredno ujeli na fotografijo.

Več planetov kot zvezd
Sveži plaz kaže še na eno ugotovitev. Statistično gledano bi morala vsaka zvezda v galaksiji imeti lasten planet, in to vsaj eden. Ocena števila zvezd v domači Galaksiji Rimska cesta se giblje med 100 in 400 milijardami, nekatere sežejo celo do bilijona. Glede na to je torej v Galaksiji najmanj 100 milijard planetov. Če jih imajo tudi rdeče pritlikavke, manjše, temnejše in težje opazne zvezde, se številka povzpne v nebo - in tako tudi je, sodeč po študiji, ki jo je opravila britanska Royal Astronomical Society. In kot kaže sveža objava kopenskega Evropskega južnega observatorija (ESO), so planeti tudi okoli še manjših rjavih pritlikavk. Okoli 40 svetlobnih let stran je okoli rjave pritlikavke TRAPPIST-1 našel tri kamnite planete, ki so po velikosti podobni Zemlji - in vsi trije so v območju Zlatolaske.

"Pred Keplerjem nismo vedeli niti približno, ali so eksoplaneti redkost ali pogostost. Zahvaljujoč teleskopu ter raziskovalni skupnosti zdaj lahko rečemo, da je planetov verjetno več kot zvezd," je komentiral Paul Hertz, vodja sektorja za astrofiziko pri Nasi.

Nasledniki so že na poti
Misija K2 se bo predvidoma končala leta 2018. Takrat bo satelit predvidoma ostal brez pogonskih kemikalij, raziskovalne skupine pa naj bi dokončale dokončno poročilo o najdbah. Že leta 2017 naj bi dobil naslednika, Transiting Exoplanet Survey Satellite, ki bo prav tako s tranzitno metodo preverjal okoli 200.000 zvezd. Iskal bo predvsem Zemlji podobne planete. K naporu bo predvidoma pripomogel tudi Hubblov naslednik, James Webb, začenši z letom 2018.

Kaj vse to pomeni za človeštvo
V prvi vrsti tovrstne raziskave prinesejo zgolj odgovor o obstoju planetov, ki bi razvoj življenja lahko podpirali; in posledične sklepe o možnosti (ne)obstoja drugih oblik življenja v vesolju. "Prvič se lahko na znanstveni osnovi začnemo na znanstven način spraševati, ali smo v vesolju sami," je v intervjuju za MMC pred časom navedel astrofizik Tomaž Zwitter. "Ko imamo enkrat ogromen rezervoar primerov, so lahko takšni planeti zelo pogosti. Nadaljujemo lahko še s številnimi drugimi predpogoji za življenje. Ni nujno, da bodo povsod izpolnjeni, sem pa tja pa bodo že. In ko imamo samo v naši galaksiji nekaj sto milijard zvezd in v vesolju nekaj sto milijard takšnih galaksij, lahko te številke zmnožimo in pridemo do nečesa zelo velikega. Morala bi biti neverjetna smola, da nikoli ne bi uspelo," je pojasnil.

A dejstvo obstaja, da se človeštvo na eksoplanete ne more zanašati, saj z obstoječimi metodami potovanja po vesolju pot traja predolgo. Voyager 1, najhitreje potujoča sonda, bo v bližino sosednje zvezde Gliese 445 prispela predvidoma čez 80.000 let. Do roba Galaksije bi pot trajala milijarde. Za primerjavo: razvoj sodobne civilizacije je do zdaj naštel približno desettisoč let. Futuristični koncepti, kot je pogon warp, so sicer dejansko v teoretičnem razvoju, toda za zdaj to pomeni le, da niso povsem nemogoči - nič več, nič manj. Nekoliko bolj oprijemljiv je sveže zagnani projekt, ki naj bi do Alfe Kentavre poslal za čip velike sondice na laserski pogon. Drugi dom si bo človeštvo lahko iskalo le znotraj Osončja - denimo pri kolonizaciji Marsa. Za to pa ima le dobro milijardo let časa, dokler razširjajoče se Sonce ne bo zavrelo oceanov in pobilo vsega, kar živi.

Video 1: Keplerjeva tranzitna metoda iskanja eksoplanetov

Video 2: Zemlji bližnji trojček kamnitih eksoplanetov

Video 3: Keplerjev naslednik na poti

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
1upanje
# 12.05.2016 ob 17:00
zanimivo, namreč v Sloveniji obstajajo ljudlje, ki dejansko verjamejo, da je zemlja RAVNA :)))
Park
# 12.05.2016 ob 16:16
Vesolje me fascinira. Mislimo, da smo tako močni, pa niti do drugega planeta ne moremo priti.
generusus
# 12.05.2016 ob 16:32
Vesoljska teleskopa Hubble in Kepler sta orodji, ki ju zaznamujejo izjemna odkritja.

Teleskop Hubble nosi ime po Edwinu Hubblu, ki je leta 1929 odkril, da ne obstaja le naša Galaksija, ampak da je v Vesolju izjemno veliko število preostalih galaksij.

Teleskop Kepler nosi ime po Johannesu Keplerju, ki je pred približno 400 leti postavil temeljne zakone o gibanju planetov.
generusus
# 12.05.2016 ob 17:00
ti-ne

"Še dobro, da ni končal na grmadi tako kot Giordano Bruno, kateremu so inkvizitorji pred tem še jezik preluknjali, čeprav je rekel samo to kar je rekel Hubble 330 let pozneje"

Ja, Bruno je bil celovit človek, imel je veliko idej. On je govoril predvsem o tem, da so zvezde objekti, ki so podobni Soncu, ne pa o galaksijah. Mimogrede, že v starogrških časih so nekateri astronomi trdili, da Zemlja ni središče vesolja in da je materija sestavljena iz elementarnih delcev.

Dosežek E. Hubbla je v tem, da je dokazal, da obstajajo tudi druge galaksije in trditev podkrepil s preverljivimi eksperimenti. Hubblov največj prispevek pa je ta, da je odkril rdeče premike v analizi svetlobnih spektrov galaksij, kar ga je pripeljalo do spoznanja, da se galaksije (v globalnem merilu) oddaljujejo drug od druge. Kaj takega nihče od njegovih predhodnikov ni predpostavljal. Hubblov dosežek je pomenil silovit razvoj sodobne kozmologije, saj je pokazal, da se vesolje širi.
Janezski
# 12.05.2016 ob 18:07
"...ali smo v vesolju sami?".... Kaka nadutost in nebuloza zemljanov.
Yeah sure
# 12.05.2016 ob 17:46
Pri čemer se s tranzitno metodo najdejo le tisti planeti, katerih ekliptika je slučajno nagnjena ravno tako, da med kroženjem "zaidejo" med matično zvezdo in nas! Koliko je šele takih, ki tega ne storijo in jih zato (še) ne vidimo? Mindblowing.
ti-ne
# 12.05.2016 ob 16:40
generusus

# 12.05.2016 ob 16:32

Teleskop Hubble nosi ime po Edwinu Hubblu, ki je leta 1929 odkril, da ne obstaja le naša Galaksija, ampak da je v Vesolju izjemno veliko število preostalih galaksij.

:::::::::::::::::
Še dobro, da ni končal na grmadi tako kot Giordano Bruno, kateremu so inkvizitorji pred tem še jezik preluknjali, čeprav je rekel samo to kar je rekel Hubble 330 let pozneje
luckyss
# 12.05.2016 ob 16:50
Največ kar bomo dosegli na tem področju je to, da bomo morda nekoč lahko gledali kakšen njihov reality show...:))
Razdalje so nedosegljive, pa tudi nevarnosti na poti (če bi se že kdaj približali svetlobni hitrosti) so nepremostljive..
Torej nam v teoriji preostane le kakšna "Stargate" varianta..
V praksi pa nam ostajajo stare gate z Lune..
Nikec3
# 12.05.2016 ob 17:44
Zanimivo mi je, da nekdo verjame v Nibiru in da so bili Sumerci vbistvu vesoljci, ne verjame pa v napredek znanosti.

Odgovor je preprost. Nekateri ljudje se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da lahko znanost odkriva stvari, ki jih oni ne razumejo.

Za teorije zarote pa ne rabiš preveč razmišljanja, ker so vedno enostavnejše od znanosti.
generusus
# 12.05.2016 ob 18:31
mb128

"uckyss. Ti še očitno nisi slišal za warp ali pa se samo sprenevedaš. Mimogrede, vem da me bo sedaj morebiti napadel kdo, ki se veliko bolje spozna na fiziko kot jaz. Recimo, da vesoljsko ladjo obdamo z anigravitacijskim poljem ali pa z negativno energijo. Zakaj takrat ne bi bila možna hitrost večja od svetlobne?!"

Warp pogon je teoretični model, ki (za zdaj) še ni uresničjiv zaradi potrebnih velikanskih vložkov energije. Warp pogon ne deluje po načelu, ki ga omenjaš, ampak po načelu ekspanzije prostor-časa za vesoljsko ladjo in stiskanjem prostor-časa pred njo.

Antigravitacijo oziroma negativno energijo pa bi se teoretično dalo uporabiti pri potovanjih s pomočjo črvin. Črvine so hipotetični topološki objekti, ki povezujejo ločene točke v strukturi prostor-časa. Princip potovanja skozi črvine je naslednji:

1. Izdolbi luknjo v prostor-času (potrebuješ izjemne energijske potenciale)
2. Vzdržuj luknjo v strukturi prosto-časa s pomočjo antigravitacije (negativne energije)
3. Smukni skozi luknjo v drug konec vesolja (pri tem ti antigravitacija pripomore k temu, da luknja ne kolapsira)

Težava: Cilj potovanja je naznan
KlGr
# 12.05.2016 ob 17:35
Zanimivo mi je, da nekdo verjame v Nibiru in da so bili Sumerci vbistvu vesoljci, ne verjame pa v napredek znanosti.
iguana
# 12.05.2016 ob 16:22
Glede na to kakšne manipulacije se dogajajo na našem planetu, lahko samo zaključimo, da so nas očitno prvi našli ''evil alieni''...

Če pa ni nobenih zunanjih vplivov, potem pa bog pomagi no...
Partizan Miha
# 12.05.2016 ob 21:40
Ori
"Doba raziskovanja vesolja se končuje, prihaja doba religij."

Da, zopet nas čaka 1000 let teme in vraževerja. Ta prokleta ponavljajoča se zgodovina :))
Partizan Miha
# 12.05.2016 ob 21:37
SamoRes
"Znanstvena fantastika na malo drugačen način. Dobro jutro."

SamoRes, Samo Res ta rubrika ni zate, pa ne razumi me narobe, tudi za ramusa ni. :)) Drugače pa respect, kot vedno.
pegas43
# 12.05.2016 ob 21:11
dober in zanimiv članek - bravo. Še več takih upam
generusus
# 12.05.2016 ob 19:09
mb128
12.05.2016 ob 18:57

Ni mi jasno od kod se je tebi porodila misel, da smo nekateri "tako bogi", da ne znamo gledati daljnosežno. Povsem napačno si razumel moj komentar (12.05.2016 ob 18:31), kjer samo opisujem kako delujeta dve izmed mnogih (za zdaj) hipotetičnih možnosti potovanja po vesolju.

V tej rubriki sem že velikokrat zapisal, da to kar je danes hipotetično je lahko čez deset, sto ali tisoč let nekaj običajnega. Tvoje napačno razumevanje mojega komentarja samo kaže na kako nenavaden način si marsikdo razlaga komentarje - in to že pri matematiki, ki je eksaktna veda, kaj šele na preostalih področjih. :-)
Vongobongo
# 12.05.2016 ob 18:43
Goldrake

"da z vašimi nepopolnimi čutili za vid in z nepopolnimi inštrumenti"

Kaksni pa so po tvoje popolni cuti in popolni instrumenti?
nuLanuLa
# 12.05.2016 ob 18:38
Glede na to, kaj delamo z mamo Zemljo, se nobenemu planetu ne obeta nič novega.

Kozmos pa sam sporoča, kako majhni in nepomembni smo, tako da bi lahko bili malo bolj ponižni in spoštljivi - do Sonca, zraka, vode in zemlje, ki nas hranijo. V bistvu smo strašna vrsta, ki uničuje vse okrog sebe, imamo pa se za superiorne - ja, kozmične debile.
Nikec3
# 12.05.2016 ob 17:43
Super članek.
Vongobongo
# 12.05.2016 ob 21:26
Goldrake

Kj hoces povedat? Da naj nehamo raziskovat ,ker nismo popolni?
COP
# 12.05.2016 ob 19:54
Ramus
Še enkrat,... življenje se ne razvije. Je ustvarjeno. In da, v vesolju ga je vse polno,...

In kako to veste?
G.Bruno
# 12.05.2016 ob 18:39
avreli
Dokaz da niso mnogo ali dovolj napredni je v tem, da ni nobenega obiska iz naše ... oz. bodočnosti.
Kako da ne? Nekateri živijo v preteklosti - in v tisti preteklosti so oni iz bodoćnosti.
:)
NoriPlanet
# 12.05.2016 ob 16:11
Ko bomo zemlji podoben planet odkrili in uspeli nanj priti, bomo naleteli na kruto dejstvo, da je že ekološko uničen s strani nam podobnih.
Mimicika
# 12.05.2016 ob 17:30
luckyss

Jaz pa nebi bil tako prepričan o tem. Vprašanje kaj bo čez 500 let. Če pogruntajo kako se ukrivi prostor in čas (namesto da potuješ iz točke A v B naravnost ukriviš list papirja in razdalja se zmanjša), bi bile razdalje precej manjše. O zadevah ki jih ne poznamo ne moremo trditi ničesar.
kolnkista
# 12.05.2016 ob 16:23
Ja in kaj nam to pomaga? Saj še do Lune nismo sposobni več priti s človeško posadko. Baje tiči razlog v tem, da prebivalcem Zemlje primanjkuje nekih zelenih papirčkov s številkami za katere se dnevno grebejo.
lemur
# 13.05.2016 ob 01:25
new age, kvazi skeptiki in teorije zarote = 90% komentatorjev.
Ker mora obstajat smisel onkraj znanosti.
Oziroma strukturiran, smiselen smisel onkraj znanosti (brez metode, seve).
Obskurantstvo. "zgolj teorije, zgolj hipoteze, zgolj posamični dokazi" - ker paradigme, falsifikacija/verifikacija (Popper?) ne veljajo. Tista Hessejeva zgodba, ko se gluhi prepirajo o glasbi.
Hopi
# 12.05.2016 ob 22:28
mb128: ob 21:26
Hopi, kaj pa če mi napačno percipiramo čas?! Recimo, splošno
je znano psihološko dejstvo, da če se npr. človek nahaja v neki
izredni situaciji da čas zanj teče izredno počasi.
-------------------------------------------------------------------------------------
Preciznost merjenja časa veš, da se bo vedno bolj (že zaradi
raziskav, ki nove preciznosti zahtevajo) izpopolnjevala. Še vedno
nam ni merljiv čas ponašanja kvantov. Videti je neskončno
kratek čas reakcije kvanta na kvant. Ne glede na razdaljo med
njima.
Tudi hitrost skoka elektrona iz ene orbite na drugo orbito nam ni
znana.

Občutek potekanja časa pa nam verjetno sugerirajo psiho
dejavniki v različnih okoliščinah.
Čakanje v čakalnicah, čakanje na punco "da ti že brada zraste"
nam čas poteka neizmerno počasi.
Ko pa se nam nekam mudi, kjer je možnost zamude, pa nam
poteka zelo hitro.

Res pa je, da čas lahko tudi v kozmološki teoriji absurdno
zrelativiziramo.
Neskončno kratek čas lahko pretransformiramo v neskončno
dolg čas.

Kontinuum je tako prehod iz ene metrike v drugo. In ta naša
metrika - prostor čas - ne dopušča vstop v svet metrike
kontinuuma. Ker bi tja še vedno vztrajali z našo
- nam določljivo - metriko.
Turboboost
# 12.05.2016 ob 21:31
Za to pa ima le dobro milijardo let časa, dokler razširjajoče se Sonce ne bo zavrelo oceanov in pobilo vsega, kar živi.

Se bo treba podvizat, tik tak bo minilo :-)
shinybling88
# 12.05.2016 ob 18:45
no, tu so vsaj dokaj normalni komentarji. na 24ur je pod istim člankom katastrofa.
luckyss
# 12.05.2016 ob 18:05
Kar se tiče Sumercev so bili na področju astronomije očitno izredno razviti - nič več in nič manj..
Razvoj znanosti pa je seveda nujen in nesporen - vendar prek fizikalnih zakonitosti tudi znanost ne more..
In dokler bo samooskrbna baza na Luni za nas le znanstvena fantastika, je nesmiselno razmišljati o medzvezdnih potovanjih..
In še o "fenomenu Nibiru"..
Sumerci ga omenjajo, sodobna znanost ga išče, tu ne vidim nobenih groznih razhajanj..
Nekateri pač težko razmišljate s svojo glavo, zato tudi rabite (vsaj večina vas) politične liderje..
mb128
# 12.05.2016 ob 16:59
No ja, upam samo, da bomo takrat ko bomo sposobni priti do eksoplanetov, ki bodo lahko podpirali tudi nas sprejeli nekaj takega kot Prime Directiv. Mislim, nam tudi ne bi bilo všeč če bi se od nekod vzela neka tuja vrsta in se hotela naseliti na Zemlji. Sicer pa smatram, da ne bo problem ne eno ne drugo. V mislih imam dr.Kaku.
Mimogrede generusus, zakaj si tako, lahko bi rekel, konzervativen glede Hubbla?
P.S.
Komaj čakam na Webba. Kdaj ga bodo lansirali?
PačNekdo
# 12.05.2016 ob 16:26
Hudo, sedaj ko imamo rezervo, lahko končno brez zadržkov onesnažujemo ta planet B)

Pokvarjeni hladilnik bo kmalu postal eno z barjem!
lemur
# 13.05.2016 ob 01:25
P.S.: Morda pa slepi o barvah :P
Hopi
# 12.05.2016 ob 23:39
Glede Warpa pa naj bi bilo tako.
-Relativno kratko obdobje je bilo med nastankom A-bombe in
predhodne trditve nekaj avtoritet znanstvenikov, da jo je
nemogoče izdelati.
-Relativno kratko obdobje je bilo med nastankom televizije v
velikosti mobitela in predhodne nepredstavljivosti takšne TV,
Nepredstavljivost, da boš lahko TV v žepu nosil.
-Nepredstavljivost, da boš lahko kuhal, kakor na mizi. Prej so
ljudje kuhali v obešeni posodi na odprtem ognjišču. To so mi
mati povedali.

Torej, do nastanka warpa kar verjetno obstaja neka "bližnjica".
Ni nujno, da bo to warp.
Bo pa kaj drugega nastalo, ki bo izvajalo in celo prehitevalo
zahteve warpu.
Hopi
# 12.05.2016 ob 23:20
Je možnost obstoja izvenzemeljske inteligence?
Pa se vprašam. Iz kontinuuma do naše stopnje razvoja se je
potrebovalo 13 milijard let. Je bil ta razvoj za vesoljske
razmere hiter ali počasen? Še ne vem!
Hopi
# 12.05.2016 ob 21:40
http://www.andros.si/vesolje/warp.html
Nekje berem, da je trenutno izdelava antimaterije izredno draga.
Za en miligram proizvedene antimaterije bi potrebovali sto
milijard dolarjev. Miligram je zdaleč premalo, da bi ga lahko
uporabili v obsežnih in resnih raziskavah. Cena bi tako morala
porasti za več kakor 10.000-krat.

http://val202.rtvslo.si/2012/10/do-najblizje-zvezde-v-manj-kot-
dveh-tednih/
Warp pogon si je leta 1994 zamislil mehiški fizik Miguel
Alcubierre. V tem linku je z njim intervju.

Kako hiter pa bi bil ta pogon, koliko časa bi recimo potrebovali,
da bi z njim prišli do najbližje zvezde Proxima-centauri?

HSW: Z idejo pogona warp bi s širjenjem in krčenjem prostora,
z uporabo luknje v vesoljskih zakonih, lahko potovali s poljubno
hitrostjo. Ta izlet bi lahko bil zelo kratek. V svojih izračunih
uporabljam desetkratno hitrost svetlobe, vendar je to le
poljubna številka. Če bi želeli na Proksimo Kentavro, ki je
oddaljena 4,3 svetlobnega leta, bi to pot opravili v recimo dveh
tednih, merjeno z urami na vesoljskem plovilu in tu v nadzoru
poletov v Houstonu.

MA: Ni meje. V principu bi lahko šlo tako hitro, kot bi želeli. A
hitreje kot bi šli, več energije bi potrebovali. Potrebovali bi
energijo ekvivalentno celotnemu planetu, denimo celotno
maso Jupitra pretvorjeno v energijo. Še huje, potrebovali bi
negativno energijo, ki ustvarja antigravitacijo, a kaj takšnega
še nikoli nismo videli.
luckyss
# 12.05.2016 ob 18:16
@mb128
Teorij je "malo morje"..
Zaenkrat živimo v kruti realnosti omejeni s fizikalnimi zakoni in egoizmom ter bebavostjo človeka..
Zato takšni članki izpadejo preveč pravljično ;(
Hopi
# 14.05.2016 ob 00:27
MatjazP: 13.05.2016 ob 21:25
Ko smo že glih pri zavezanih očeh. Bi ti rad pokazal in dokazal
nekaj pomembnega:

Si sam v sobi. Jaz ti prinesem sliko prekrito s črnim
pregrinjalom in te nagovorim, da "pogruntaš", kaj je naslikano.
Lahko se mučiš še pa še, ne boš vedel o naslikanem. Koj, ko
pregrinjalo odstranim, pa zlahka zaznaš naprimer naslikano
drevo.

Kaj se je vendar zgodilo? Da je nekaj izven nas, kar nam
SUGERIRA svoje podobe, funkcionalnosti. Kdo, kaj je tisto, kar
nam sugerira? Vsa znanost in nje izumi sloni na sugestiji
tistega zunaj. Tudi pravila iger so sugestije, po katerih se mora
igrati. To je tisti prijetno skrivnostni Kozmos, Eni ga označujejo
z Bog.
Kozmos je vir sugestij. Naša malenkost v sebi nima niti koščka
svojih sugestij. Tudi halucinacije, sanje so iz nemojega vira.

Imaš kak protidokaz? Dokaz, da si ti vir zaznavanja podob?
funkcionalnosti. Brez vpletanja tistega zunanjega?
MatjazP
# 13.05.2016 ob 21:25
matjažp, pokriji si oko in povej kaj vidiš.
s takimi nepopolnimi čutili znanstveniki izvajajo svoja nepopolna odkritja na bazi nepopolnih raziskav.


Haha ;)
V resnici je bolj podobno temu, da z zavezanimi obemi očmi, s slušalkami na glavi, v katerih bobni heavy metal, v popolni temi, med nevihto, ko sekajo strele in divja orkan 200 km/h, poskušajo zaznati premikanje metuljevih kril 2000 km daleč..

Praktično nemogoče se zdi. Prav zato je fascinantno, da sedaj tipkava in po ukrivljenih optičnih vlaknih pošiljava svetlobne signale, ki gredo sicer samo naravnost, v labirinte kvantnih pasti, imenovanih tudi tranzistorji ali po domače 'čipi', in si brez težav dopovedujeva, kako smo nesposobni.

Itak da smo. Nesposobni smo slediti znanosti. Zato je zazevala velika praznina, ki jo potem napolni človeku prijazno mistično-versko-energetsko-bio-magnetno-resonančno nakladanje.

Tega se povsem zavedam. Vem, koliko energije in vložka je potrebno, da se sodobna fizika loči od blebetanja, da se integrali ločijo od mističnih spiral.
Vem, da za večino ljudi znanost pravzaprav bazira na zaupanju in veri.

Na veri, da bo avto zjutraj vžgal in da bo telefon dobil signal nekje na samotnem bregu.

Na veri, da bo na fejsbuku kdo lajkal moje nakladanje o teorijah zarote o tem, kako je znanost pravzaprav religija.

Molim. Molim, da bi vsa ta tehnologija ljudem končno odprla oči, da znanost ni nek bavbav in prazne marnje.

Ampak žal tudi vem, da molitev ne pomaga.
MatjazP
# 13.05.2016 ob 20:16
po moje na luni sploh nikol nismo bili...se mi zdi malo verjetno, da ne bi tega ponovili v 50 letih

Včasih se tudi jaz vprašam, ali sem kdaj bil na Triglavu. Ker mi tega ni uspelo ponoviti v zadnjih 25 letih. Pa gledam stare fotografije in že jaz več ne verjamem...
Ramus
# 13.05.2016 ob 16:25
In kako to veste?

Berem poročilo o stvarjenju vesolja in zemlje,...
best
# 13.05.2016 ob 13:55
počasi prihajajo pričakovane informacije...
Hopi
# 13.05.2016 ob 07:22
Antigravitacija mi je kakor na glavo obrnjena težnost. In to vlogo
za domače potrebe igra vzgon.
Nekaj pomalo eksperimentiram z vzgonsko elektrarno. In še
vedno sem siguren, da je smiselno.
Ti eksperimenti so mi cenovno še kar dostopni. So poceni.
Seveda mi že risbe - načrti veliko povedo o napakah.
In tu vidim, kako »izmuzljiva« je narava.
goldrake
# 12.05.2016 ob 23:44
@Hopi
Je možnost obstoja izvenzemeljske inteligence?


pravo vprašanje bi se glasilo:
je možnost obstoja tukajzemeljske inteligence?
buckeee
# 12.05.2016 ob 22:51
po moje na luni sploh nikol nismo bili...se mi zdi malo verjetno, da ne bi tega ponovili v 50 letih
bori
# 12.05.2016 ob 22:40
Najbolj hecno je ker človek najmanj ve - o sebi.
“The decisive question for man is: Is he related to something infinite or not? That is the telling question of his life. Only if we know that the thing which truly matters is the infinite can we avoid fixing our interests upon futilities, and upon all kinds of goals which are not of real importance. Thus we demand that the world grant us recognition for qualities which we regard as personal possessions: our talent or our beauty. The more a man lays stress on false possessions, and the less sensitivity he has for what is essential, the less satisfying is his life. He feels limited because he has limited aims, and the result is envy and jealousy. If we understand and feel that here in this life we already have a link with the infinite, desires and attitudes change.” C.G.Jung
SamoRes
# 12.05.2016 ob 22:09
Partizan Miha
# 12.05.2016 ob 21:37
SamoRes, Samo Res ta rubrika ni zate, pa ne razumi me narobe, tudi za ramusa ni. :)) Drugače pa respect, kot vedno.

Res ni, pusti mi veselje :) Samo ugotavljam, da smo tisti ki ne vemo o vesolju nič, ter tisti, ki vedo vse kar je možno ta trenutek vedeti, na približno enaki stopnji. Ti drugi le malo manj nič ne vedo :)
NoriPlanet
# 12.05.2016 ob 20:37
Človeška radovednost je nepotešena in več ko odkrivamo, bolj smo radovedni. Moje mišljenje o razvoju človeških možganov sloni ravno na tem spoznanju.
avreli
# 12.05.2016 ob 19:34
Bruno?
Hvala za komentear ... vendar:
.... nekaj objektivnega, ne ne subjektivne trditve? *oprosti če te ne razumem.

Kar hočem reči, samo mimogrede, naj se "nekdo" iz NAŠE bodočnosti ustavi, za eno kafe ? :)
(do sedaj izgleda da so nas "falili" ali pa niso sposobni "časovno!" potovat ?
lep dan
dharma
# 12.05.2016 ob 19:34
Zakaj ste vsi komentatorji zgoraj omejeni zgolj na fizičen vidk potovanja do planetov?
Kazalo