Venera in Zemlja sta bili v izhodišču podobni, a v 4,5 milijardah let razvoja sta postali povsem različni, ena primerna za življenje, druga pa povsem odljudna. Foto: Reuters
Venera in Zemlja sta bili v izhodišču podobni, a v 4,5 milijardah let razvoja sta postali povsem različni, ena primerna za življenje, druga pa povsem odljudna. Foto: Reuters

Venera Zemlji ni najbližje le po razdalji, temveč sta si planeta podobna tudi po velikosti. Prvotno naj bila "dvojčka", nato pa je na Veneri učinek tople grede dobesedno podivjal, njena površina je postala vroča in suha, njena atmosfera pa zapolnjena z ogljikovim dioksidom.

Tisto, kar je bilo nekoč na Veneri morje, pa z veliko hitrostjo izhlapeva v vesolje. Venera namreč nima magnetnega polja, kakršnega ima Zemlja, zato nenehno izgublja vodikove in kisikove ione.

Procesi, ki se dogajajo na obeh planetih, pa so veliko bolj sorodni, kot so mislili do zdaj, je povedal eden vodilnih strokovnjakov za to področje Hakan Svedhem. Kot so ugotovili, Venera pozna tudi pojave, kakršno je bliskanje.