Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Podkasti in oddaje o znanosti: vabljeni k poslušanju
Prst ali telefon? Foto: EPA
Dan Podjed, antropolog in sodelavec SAZU. Foto: MMC RTV SLO
       Zanivimo je, da se to že zdaj na Zemlji dogaja. Postajamo sedentarna bitja, podobna koralam, nastalim iz dvonožcev v preteklosti. S fizičnega vidika gre za regresijo. To ima resne posledice na zdravstveni blagajni in posamezniku. Rešitev je, da ustanemo in se gibljemo.       
 Dan Podjed, antropolog
Nositi očala z dioptrijo ali plačati operacijo oči? Več v zadnji majski oddaji Ugriznimo znanost. Foto: BoBo

Dodaj v

Video- in avdioznanost: Bi se raje odpovedali mezincu desnice kot pametnemu telefonu?

Znanost na Televiziji in Radiu Slovenija v maju
10. junij 2018 ob 18:07
Ljubljana - MMC RTV SLO

Antropologija je deležna mnogih predsodkov in stereotipov, a njen pomen vse pogosteje prepoznavajo visokotehnološka podjetja. Kaj pa je njen pomen? Odgovor in še mnogo več v oddajah o znanosti na RTV SLO.

Čemu bi se raje odpovedali: pametnemu telefonu ali mezincu na desni roki? To vprašanje študentom pogosto zastavi antropolog Dan Podjed. Ukvarja z aplikativno antropologijo, znanstveno preučuje naša vsakdanja življenja, naš odnos do sodobnih tehnologij, avtomobilov, (ne)zdravega življenja, okolja … Je docent na filozofski fakulteti v Ljubljani in znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki pri svojem raziskovanju prepleta antropologijo in inženirstvo.

Frekvenca X in Ugriznimo znanost:
- januarja,
- februarja,
- marca,
- aprila.


V pogovoru za Frekvenco X je najprej zavrnil stereotip antropologije kot vede, ki se ukvarja s čudnimi ljudstvi na oddaljenih otokih. "Če bi ta stereotip držal, potem bi morala intervju narediti na kakšni tropski plaži, ne pa v zatohli pisarni." Predsodek ima zrno resnice, saj se antropologi pogosto ukvarjajo z oddaljenimi in eksotičnimi družbami, pa tudi eden njenih začetnikov, Bronisław Malinowski, se je "potikal po otokih s tropsko čelado, v kratkih hlačah in beli srajci". Toda današnja antropologija je precej širša, ukvarja se denimo z medicino, pa raziskuje, kako tehnologija vpliva na življenja ljudi, in to ne v oddaljenih krajih in pri ljudstvih, "kjer še ni stopila človeška noga", temveč v konkretnem domačem okolju, je povedal Podjed.

Visokotehnološka podjetja koristnost antropologije prepoznavajo. Dva odmevnejša primera: profesorica Genevieve Bell, ki jo je najel procesorski gigant Intel, pa Podjedova prijateljica Anna Kirah, ena prvih antropologinj, ki jo je Microsoft v 90' letih prejšnjega stoletja najel (od Boeinga) za pomoč pri razvoju operacijskega sistema Okna XP. Raziskala je, kako se ljudje odzivajo na nameščanje Oken, in sicer na 40 družinah na različnih koncih ZDA. Microsoftovci so bili presenečeni, da številne družine tudi po štirih urah - kar je bil predviden maksimalni namestitveni čas - niso uspele, nekatere tudi po enem dnevu. Antropologinja je morala inženirjem ponazoriti, da morajo tehnologijo razvijati z mislimi na ciljno občinstvo in ne nase, je pojasnil Podjed.

Kako doseči širše družbene spremembe
Tudi Podjed se ukvarja z raziskovanje tehnologije, predvsem z vidika varstva okolja. Išče načine, kako doseči koristne družbene spremembe na ravni družbe - in ne le posameznika. "Mislim, da je prednost antropologije v tem, da poskušamo doseči družbeno spremembo." To ni lahko, kar kaže tudi primer tobačne industrije. Države že dolgo poskušajo z različnimi ukrepi zatirati to vedenje, kot denimo z omejevanjem kajenja v javnosti, opozorili na škatlicah in gnusnimi fotografijami. Pogosto neuspešno ali celo z nasprotnim učinkom. "Kot sem prebral, ko so v Franciji uvedli grozne fotografije na škatlicah, se je poraba začasno celo povišala. Morda se ljudje tovrstnemu spreminjanju navad navadno uprejo," je povedal.

Ubrati je treba drugo pot, denimo poigritev (ang. gamification). Ali, če ne drugega, ljudem vsaj ponuditi opcije, ki so okoljsko in družbeno boljše, kot prve. Podjed je kot primer navedel izkušnjo iz hotela v ZDA, kjer sploh ni bilo na voljo stopnic. Natančneje, bila so, a pravzaprav skrita, brez pravega namena, da bi jih kdo koristil, čeravno je to veliko tujcev želelo. Hotel je v središče postavil - dvigala.

Tehnologija postaja vse pomembnejša tako za družbo kot za okolje, kar je sogovornik poskušal ponazoriti s staro anekdoto iz risanke. "Gre za zgodbo o robotku, ki na ostane sam na Zemlju. Človeštvo zapusti Zemljo, opustošeno, polno smeti, uničeno. Samo pa kroži po vesolju v postaji in čaka, da bo spet naseljiva. Tisti, ki čakajo v postaji, ves čas sedijo, pred abo imajo ekrane in seveda v eni roki pijačo, v drugi hrano. Iz generacije v generacijo se redijo in postajajo okorni. Zanivimo je, da se to že zdaj na Zemlji dogaja. Postajamo sedentarna bitja, podobna koralam, nastalim iz dvonožcev v preteklosti. S fizičnega vidika gre za regresijo. To ima resne posledice na zdravstveni blagajni in posamezniku. Rešitev je, da ustanemo in se gibljemo," je povedal. Kaj potem storiti z mobilnimi telefoni? Več v spodnjem pogovoru za Frekvenco X.


Če ste jih zamudili, so spodaj pripete tudi vse preostale majske oddaje Ugriznimo znanost in Frekvenca X. Vabljeni k poslušanju! Vse so dostopne tudi v našem arhivu RTV 4D.




Frekvenca X - Dilema: Pametni telefon ali mezinec desnice? (31. maj 2018)
Čemu bi se raje odpovedali: pametnemu telefonu ali mezincu na desni roki? To vprašanje študentom pogosto zastavi antropolog Dan Podjed. Včasih mu kdo odgovori, da če gre za mezinec, ni problema, ker telefon tako ali tako upravlja s kazalcem. Podjed se ukvarja z aplikativno antropologijo, znanstveno preučuje naša vsakdanja življenja, naš odnos do sodobnih tehnologij, avtomobilov, (ne)zdravega življenja, okolja … Je docent na filozofski fakulteti v Ljubljani in znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Prepleta antropologijo in inženirstvo.

Ugriznimo znanost: Brezhiben vid (31. maj 2018)
Danes že 70 odstotkov ljudi slabo vidi. Do leta 2019 naj bi zaradi okvare vida trpelo 84 odstotkov ljudi, starejših od 50 let. S starostjo vsi slabo vidimo na blizu, kdaj pa nas lahko doleti kratkovidnost ali astigmatizem? Zakaj vse slabše vidimo in ali je še mogoče imeti brezhiben vid, potem ko se je že pojavila dioptrija? Se z dioptrijo že rodimo ali jo razvijemo? Kratko- in daljnovidnost uspešno premagujemo z očali in kontaktnimi lečami. Druga možnost pa je operacija. Oddaja vam bo predstavila lasersko odpravo dioptrije, operacijo, ki jo je v svetu uspešno prestalo že več kot 50 milijonov ljudi, in pojasnili, zakaj se ljudje po 40. letu večkrat odločijo za korekcijo dioptrije z zamenjavo očesne leče.

Frekvenca X: S padalom med oblake (24. maj 2018)
Frekvenca X se je skušala čim bolj približati pravemu letenju. Odločili so se za napravo, ki izkorišča tako gravitacijo kot silo trenja, da nas ponese prek velikih razdalj in z velikih višin. O padalih je razmišljal že Leonardo da Vinci, od takrat smo jih razvili celo paleto oblik in velikosti, uporabljamo jih celo v vesolju. Najprej z višine 4.000 metrov proti dolini Soče, nato z nadzvočnimi padali na Mars, na koncu se še na rekordni 300 kilometrski izlet po nebu.


Ugriznimo znanost: Električna prihodnost (24. maj 2018)
Prvi pravi električni motor so izdelali leta 1834. Šele slabih 30 let pozneje pa so zgradili prvi delujoči motor z notranjim zgorevanjem. Ta se je sčasoma uveljavil bolj kot električni. Uporabljal se je predvsem v avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih, elektromotorje pa so uporabljali predvsem tam, kjer je bilo električno omrežje. Danes se elektromotorji v želji po čistejšem okolju čedalje bolj uveljavljajo. Motorje z notranjim izgorevanjem zamenjujejo tako rekoč povsod. Zakaj? Ugriznimo znanost predstavlja tudi enega najstarejših električnih strojev, ki ga hranimo v Sloveniji, in pokaže, kako narediti učinkovitejši električni motor.


Frekvenca X: Bombe (17. maj 2018)
Od rabe bomb v gospodarstvu do ostalin iz obeh svetovnih in vojne za slovensko osamosvojitev, ki jih pri nas ni malo. Državna enota za varnost pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki uničuje potencialno nevarne najdbe sprehajalcev po slovenskih gozdovih, ima glede na letno povprečje več kot eno intervencijo na dan. Frekvenca X se je pogovarjala s predstavnikom podjetja, ki se ukvarja z miniranjem v kamnolomih, rudnikih, na gradbiščih in z rušenjem visokih zgradb, s strokovnjaki z omenjene enote za odstranjevanje povojnih ostankov in z upokojenim specialcem slovenske policije, ki ga pokličejo na pomoč, ko se znajdejo v negotovosti; na primer pri lanskem primeru letalske bombe v Vurberku. Britanska raziskovalka psihosocialnih in kulturnih vplivov rabe jedrskega orožja z Univerze v Southamptonu je razložila, kako se je v zadnjih letih v nekaterih državah spremenil odnos javnosti do atomskih bomb in zakaj je po njenem pomembno, da te v javnem govoru ostanejo tabu.


Ugriznimo znanost: Teorije Stephena Hawkinga (17. maj 2018)
Stephen Hawking je eden izmed medijsko najbolj prepoznavnih znanstvenikov. Številni vedo, da se je ukvarjal s teorijami o vesolju, še več pa, da je bil zaradi bolezni na invalidskem vozičku, da je izgubil sposobnost govorjenja in da mu je pri govoru pomagal računalnik. Vemo, da je imel močno voljo do življenja. Pa poznamo tudi njegove teorije? Kaj pomeni Hawkingovo sevanje? Ali črne luknje res niso povsem črne? Kaj se zgodi, ko v črno luknjo nekaj pade? Ali lahko v črno luknjo vstopimo in nato iz nje tudi izstopimo? S slovenskimi in tujimi strokovnjaki Ugriznimo znanost predstavlja najpomembnejša dognanja profesorja Hawkinga o vesolju.


Frekvenca X: Nevroznanost na sprehodu po galeriji (10. maj 2018)
Nevroznanost se tokrat podaja med umetnost, obiskala bo namreč galerijo. Pred časom se je iz nevroznanstvenega preučevanja umetnosti rodila nova veda, ki ji danes rečemo nevroestetika. Temelje zanjo so pred skoraj dvajsetimi leti postavili nevroznanstveniki Semir Zeki na eni strani, Vilayanur Ramachandran in William Hirstein na drugi - izdali so namreč kontroverzna članka, v katerih trdijo, da lahko nekaj tako kompleksnega, kot je umetnost, razložijo ob pomoči nevroznanosti. Lahko torej razmišljamo v smeri, da imamo v možganih center za umetnost, kot trdi Semir Zeki, ali je zaznavanje in občutenje umetnin odvisno od povezovanja različnih centrov v našem zaznavnem sistemu?


Ugriznimo znanost: Krvava resnica (10. maj 2018)
Ste utrujeni, imate povišano temperaturo, vas morda kaj boli ali se slabo počutite? Zdravnik vam bo pri sumu na neko bolezen najprej pregledal kri. Spremembe v zdravju se namreč pokažejo tudi s spremembami v krvi. Človeško telo prepleta 100.000 km krvnih žil, v katerih se pretaka od pet do šest litrov krvi, odvisno, ali gre za moškega ali žensko. V približno dveh čajnih žličkah krvi se skriva skoraj vse o našem zdravju in življenju. V krvi najdemo zlato, pa tudi podatke o tem, ali bomo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo, rakom ali avtizmom. V krvi matere pa so tudi celice vseh njenih otrok. Ali bomo nekoč vse bolezni lahko prepoznali že v krvi in ali je kaj, česar v krvi ne bi mogli prepoznati?


Frekvenca X: Epoha iz futuristične japonske naprave (3. maj 2018)
Cukuba je japonsko raziskovalno-znanstveno središče, 50 kilometrov oddaljeno od Tokia. Konec aprila so v tamkajšnjem trkalniku SuperKEKB, 11 metrov pod zemljo, zaznali prve trke pospešenih delcev, elektronov in pozitronov. Med delovanjem s polno močjo bodo žarki elektronov in pozitronov trkali in pri tem proizvajali veliko število novih delcev. Delce bodo zaznavali z detektorjem Belle II, ki je po gostoti trkajočih žarkov najzmogljivejši detektor na svetu. Z natančnimi meritvami bodo znanstveniki odkrivali znake “nove fizike”, torej eksperimentalna dejstva, ki se ne ujemajo s trenutno teorijo, Standardnim modelom. Gre za prvi nov trkalnik, ki je začel delovati po tistem v Cernu pred desetimi leti. SuperKEKB je futuristična naprava, ki jo je zasnovala in izdelala ekipa japonskih fizikov, pri projektu pa imajo zelo pomembno vlogo tudi slovenski znanstveniki. Kako konkretno sodelujejo naši strokovnjaki, v čem se SuperKEKB razlikuje od trkalnika LHC v Cernu in fuzijskega reaktorja ITER v Franciji? Kaj prinaša “epohalni trenutek na Japonskem” za naše razumevanja sveta in vesolja, se je Frekvenca X pogovarjala s profesorjem Petrom Križanom, ki skrbi za koordinacijo priprave celotnega detektorja.


Ugriznimo znanost: Današnji zemljevidi (3. maj 2018)
Nekdaj naj bi ljudje verjeli, da je Zemlja ploščata. Danes seveda vemo, da je okrogla. Zaradi računalnikov, elektronskih naprav, satelitskih slik in GPS-sistema imamo celo zelo natančne zemljevide, ki določajo in opišejo vsako točko površine našega planeta. Zemljevidi so postali tako razširjeni, da jih imamo celo na svojih telefonih. Kakšni pa so bili zemljevidi nekoč, ko še niso imeli naprednih naprav? In zakaj do 18. stoletja na zemljevidih niso označevali cest? Prvi najdeni zemljevid, star skoraj 14 tisoč let, je bil v obliki kamnite ploščice, na kateri so upodobljene gore, reke in območja, ugodna za nabiranje hrane in lov. V srednjeveški Evropi je večina zemljevidov prikazovala bogastvo plemičev. Tudi današnje najnovejše karte prikazujejo veliko več kot le površino zemlje.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
eMZe
# 10.06.2018 ob 10:12
Ne morem se odpovedati pametnemu telefonu, ker
- ne obstaja
- tistega, za kar se govori, da je pameten telefon, nimam.
pepar
# 10.06.2018 ob 11:17
Ne prstu,ljubitelji pametnih telefonov se odpovedujejo možganom.
mb128
# 10.06.2018 ob 09:47
Ne svojega dela telesa pa ne dam. Raje se odpovem ZIT. ZIT je sicer zame zelo zanimiva, zelo poučna vendar ni moj ojabun!
x1ijn
# 11.06.2018 ob 09:45
Pametnemu telefonu bi se brez tezav odpovedal. Pametna ura bi mi zadostovala.
eMZe
# 11.06.2018 ob 00:10
mb
nimam tablice. Ko bodo ukinili g2, bom uporabil pač nekaj, kar bo šlo brez težav v žep, bo pisalo SMSe, kazalo uro, imelo budilko in bilo sposobno klicati telefonske številke.
Laptop je služben, lahko se pasem po RTVSLO medtem ko med vikendom doma delam za službo. Vsi dokumenti razen potnega lista gredo v denarnico, pol večjo od kreditne kartice, debelo 7 mm. Ta te res ne more strašno ovirati, sicer bi se moral še kakega drugega binglja znebiti.
malikaliber
# 02.11.2018 ob 07:43
Vsemu se lahko odpovem, le sprehodom v naravo in prijateljem se ne bi mogel!
Lluka
# 12.06.2018 ob 07:43
Video- in avdioznanost: Bi se raje odpovedali mezincu desnice kot pametnemu telefonu?

Kolikor vidim in gledam, bi se večina raje odpovedala nogam , kot pa telefonu.
vrtojb56
# 11.06.2018 ob 18:02
Najbolj blagodejna stvar na svetu, je dan brez telefona.
g1n3k
# 11.06.2018 ob 11:14
Kakšna provokacija. Ne bi zamenjal nobenega nepovratnega dela telesa za nič na svetu.
Kar je ustvarila narava neposredno (prst) >> kar je ustvarila narave posredno (računalnik) in prst se je skozi evolucijo razvil z razlogom, zaenkrat nič ne kaže da ga ne potrebujem več.
x1ijn
# 11.06.2018 ob 09:47
Ljudje, ki znamo 10-prstno tipkat bi pogresali vsak prst. En prst je 10% invalidnost pri moji sluzbi.
mb128
# 11.06.2018 ob 01:36
eMZe
Bingelj ni problem, vsaj pri meni ne denarnica pa še kako. Saj ni dosti denarja not ampak, včasih sem jo nosil v prednjem hlačnem žepu, se bolj slabo upogiba. Pa tudi ni najbolj pametno, že zaradi njene vsebine ne, da se upogiba. V zadnjih žepih pa ne nosim denarnice že iz principa ne. Poznam kar nekaj ljudi, ki jim je bila denarnica na tak način odtujena oz. so jo izgubili z vso njeno vsebino. Potem pa so same sitnosti glede tega če že ne drugega. Osebno, vozniško dovoljenje moraš uradno preklicati in ta preklic mora biti objavljen v uradnem listu! Prej ti ne izdajo novih dokumentov. Kolega je sicer že dolgo nazaj izgubil denarnico z vso vsebino. In kaj je dobil na občini? Dokler ni bil prekljc objavljen v Uradnem listu samo nek kartonček na katerem je bil zapisan njegov priimek, ime in kje stanuje ter štempel občine. Pa je šel s tem na banko, da bi dvignil denar. Ne vprašaj kakšen halo je bil tam! Komaj jih je prepričal, da so mu blokirali kartico denarja pa seveda ni videl tako kot tudi nove kartice ne in to tako dolgo dokler ni dobil nove osebne. Pasoša pa ni imel tako kot ga tudi jaz že dolgo več nimam. Za Eu osebna povsem zadostuje v Zda, dokler je vsaj na oblasti Dump ne grem že iz principa če pa me bo pot zanesla kam drugam pa bom to zagotovo vedel vsaj mesec dni prej to pa je dovolj časa da dobim pasoš.
firtoh
# 10.06.2018 ob 19:26
Nimam pametnega telefona
mb128
# 10.06.2018 ob 17:11
eMZe
In ko bodo ukinili omrežje g2 kaj boš pa potem? A boš slučajčajno komuniciral kot so včasih ameriški indijanci?!
Aja, pardon se opravičujem! Ti imaš za te stvari vsaj tablico če že ne kar laptop. Samo to je meni malo prenerodno veš. S seboj, če se le da ne vzamem ničesar česar ne morem vtakniti v žep srajce oz. majice z kratkimi rokavi. Poleti sem tudi pogostokrat brez dokumentov ker imam izredno nerad kaj v hlačnih žepih. Razen ključev seveda!
Kazalo