Čemu bi se raje odpovedali: pametnemu telefonu ali mezincu na desni roki? To vprašanje študentom pogosto zastavi antropolog Dan Podjed. Ukvarja z aplikativno antropologijo, znanstveno preučuje naša vsakdanja življenja, naš odnos do sodobnih tehnologij, avtomobilov, (ne)zdravega življenja, okolja … Je docent na filozofski fakulteti v Ljubljani in znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki pri svojem raziskovanju prepleta antropologijo in inženirstvo.

V pogovoru za Frekvenco X je najprej zavrnil stereotip antropologije kot vede, ki se ukvarja s čudnimi ljudstvi na oddaljenih otokih. "Če bi ta stereotip držal, potem bi morala intervju narediti na kakšni tropski plaži, ne pa v zatohli pisarni." Predsodek ima zrno resnice, saj se antropologi pogosto ukvarjajo z oddaljenimi in eksotičnimi družbami, pa tudi eden njenih začetnikov, Bronisław Malinowski, se je "potikal po otokih s tropsko čelado, v kratkih hlačah in beli srajci". Toda današnja antropologija je precej širša, ukvarja se denimo z medicino, pa raziskuje, kako tehnologija vpliva na življenja ljudi, in to ne v oddaljenih krajih in pri ljudstvih, "kjer še ni stopila človeška noga", temveč v konkretnem domačem okolju, je povedal Podjed.
Visokotehnološka podjetja koristnost antropologije prepoznavajo. Dva odmevnejša primera: profesorica Genevieve Bell, ki jo je najel procesorski gigant Intel, pa Podjedova prijateljica Anna Kirah, ena prvih antropologinj, ki jo je Microsoft v 90' letih prejšnjega stoletja najel (od Boeinga) za pomoč pri razvoju operacijskega sistema Okna XP. Raziskala je, kako se ljudje odzivajo na nameščanje Oken, in sicer na 40 družinah na različnih koncih ZDA. Microsoftovci so bili presenečeni, da številne družine tudi po štirih urah - kar je bil predviden maksimalni namestitveni čas - niso uspele, nekatere tudi po enem dnevu. Antropologinja je morala inženirjem ponazoriti, da morajo tehnologijo razvijati z mislimi na ciljno občinstvo in ne nase, je pojasnil Podjed.
Kako doseči širše družbene spremembe
Tudi Podjed se ukvarja z raziskovanje tehnologije, predvsem z vidika varstva okolja. Išče načine, kako doseči koristne družbene spremembe na ravni družbe - in ne le posameznika. "Mislim, da je prednost antropologije v tem, da poskušamo doseči družbeno spremembo." To ni lahko, kar kaže tudi primer tobačne industrije. Države že dolgo poskušajo z različnimi ukrepi zatirati to vedenje, kot denimo z omejevanjem kajenja v javnosti, opozorili na škatlicah in gnusnimi fotografijami. Pogosto neuspešno ali celo z nasprotnim učinkom. "Kot sem prebral, ko so v Franciji uvedli grozne fotografije na škatlicah, se je poraba začasno celo povišala. Morda se ljudje tovrstnemu spreminjanju navad navadno uprejo," je povedal.
Ubrati je treba drugo pot, denimo poigritev (ang. gamification). Ali, če ne drugega, ljudem vsaj ponuditi opcije, ki so okoljsko in družbeno boljše, kot prve. Podjed je kot primer navedel izkušnjo iz hotela v ZDA, kjer sploh ni bilo na voljo stopnic. Natančneje, bila so, a pravzaprav skrita, brez pravega namena, da bi jih kdo koristil, čeravno je to veliko tujcev želelo. Hotel je v središče postavil - dvigala.
Tehnologija postaja vse pomembnejša tako za družbo kot za okolje, kar je sogovornik poskušal ponazoriti s staro anekdoto iz risanke. "Gre za zgodbo o robotku, ki na ostane sam na Zemlju. Človeštvo zapusti Zemljo, opustošeno, polno smeti, uničeno. Samo pa kroži po vesolju v postaji in čaka, da bo spet naseljiva. Tisti, ki čakajo v postaji, ves čas sedijo, pred abo imajo ekrane in seveda v eni roki pijačo, v drugi hrano. Iz generacije v generacijo se redijo in postajajo okorni. Zanivimo je, da se to že zdaj na Zemlji dogaja. Postajamo sedentarna bitja, podobna koralam, nastalim iz dvonožcev v preteklosti. S fizičnega vidika gre za regresijo. To ima resne posledice na zdravstveni blagajni in posamezniku. Rešitev je, da ustanemo in se gibljemo," je povedal. Kaj potem storiti z mobilnimi telefoni? Več v spodnjem pogovoru za Frekvenco X.

Frekvenca X - Dilema: Pametni telefon ali mezinec desnice? (31. maj 2018)
Čemu bi se raje odpovedali: pametnemu telefonu ali mezincu na desni roki? To vprašanje študentom pogosto zastavi antropolog Dan Podjed. Včasih mu kdo odgovori, da če gre za mezinec, ni problema, ker telefon tako ali tako upravlja s kazalcem. Podjed se ukvarja z aplikativno antropologijo, znanstveno preučuje naša vsakdanja življenja, naš odnos do sodobnih tehnologij, avtomobilov, (ne)zdravega življenja, okolja … Je docent na filozofski fakulteti v Ljubljani in znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Prepleta antropologijo in inženirstvo.

Ugriznimo znanost: Brezhiben vid (31. maj 2018)
Danes že 70 odstotkov ljudi slabo vidi. Do leta 2019 naj bi zaradi okvare vida trpelo 84 odstotkov ljudi, starejših od 50 let. S starostjo vsi slabo vidimo na blizu, kdaj pa nas lahko doleti kratkovidnost ali astigmatizem? Zakaj vse slabše vidimo in ali je še mogoče imeti brezhiben vid, potem ko se je že pojavila dioptrija? Se z dioptrijo že rodimo ali jo razvijemo? Kratko- in daljnovidnost uspešno premagujemo z očali in kontaktnimi lečami. Druga možnost pa je operacija. Oddaja vam bo predstavila lasersko odpravo dioptrije, operacijo, ki jo je v svetu uspešno prestalo že več kot 50 milijonov ljudi, in pojasnili, zakaj se ljudje po 40. letu večkrat odločijo za korekcijo dioptrije z zamenjavo očesne leče.

Frekvenca X: S padalom med oblake (24. maj 2018)
Frekvenca X se je skušala čim bolj približati pravemu letenju. Odločili so se za napravo, ki izkorišča tako gravitacijo kot silo trenja, da nas ponese prek velikih razdalj in z velikih višin. O padalih je razmišljal že Leonardo da Vinci, od takrat smo jih razvili celo paleto oblik in velikosti, uporabljamo jih celo v vesolju. Najprej z višine 4.000 metrov proti dolini Soče, nato z nadzvočnimi padali na Mars, na koncu se še na rekordni 300 kilometrski izlet po nebu.

Frekvenca X: Bombe (17. maj 2018)
Od rabe bomb v gospodarstvu do ostalin iz obeh svetovnih in vojne za slovensko osamosvojitev, ki jih pri nas ni malo. Državna enota za varnost pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki uničuje potencialno nevarne najdbe sprehajalcev po slovenskih gozdovih, ima glede na letno povprečje več kot eno intervencijo na dan. Frekvenca X se je pogovarjala s predstavnikom podjetja, ki se ukvarja z miniranjem v kamnolomih, rudnikih, na gradbiščih in z rušenjem visokih zgradb, s strokovnjaki z omenjene enote za odstranjevanje povojnih ostankov in z upokojenim specialcem slovenske policije, ki ga pokličejo na pomoč, ko se znajdejo v negotovosti; na primer pri lanskem primeru letalske bombe v Vurberku. Britanska raziskovalka psihosocialnih in kulturnih vplivov rabe jedrskega orožja z Univerze v Southamptonu je razložila, kako se je v zadnjih letih v nekaterih državah spremenil odnos javnosti do atomskih bomb in zakaj je po njenem pomembno, da te v javnem govoru ostanejo tabu.

Frekvenca X: Epoha iz futuristične japonske naprave (3. maj 2018)
Cukuba je japonsko raziskovalno-znanstveno središče, 50 kilometrov oddaljeno od Tokia. Konec aprila so v tamkajšnjem trkalniku SuperKEKB, 11 metrov pod zemljo, zaznali prve trke pospešenih delcev, elektronov in pozitronov. Med delovanjem s polno močjo bodo žarki elektronov in pozitronov trkali in pri tem proizvajali veliko število novih delcev. Delce bodo zaznavali z detektorjem Belle II, ki je po gostoti trkajočih žarkov najzmogljivejši detektor na svetu. Z natančnimi meritvami bodo znanstveniki odkrivali znake “nove fizike”, torej eksperimentalna dejstva, ki se ne ujemajo s trenutno teorijo, Standardnim modelom. Gre za prvi nov trkalnik, ki je začel delovati po tistem v Cernu pred desetimi leti. SuperKEKB je futuristična naprava, ki jo je zasnovala in izdelala ekipa japonskih fizikov, pri projektu pa imajo zelo pomembno vlogo tudi slovenski znanstveniki. Kako konkretno sodelujejo naši strokovnjaki, v čem se SuperKEKB razlikuje od trkalnika LHC v Cernu in fuzijskega reaktorja ITER v Franciji? Kaj prinaša “epohalni trenutek na Japonskem” za naše razumevanja sveta in vesolja, se je Frekvenca X pogovarjala s profesorjem Petrom Križanom, ki skrbi za koordinacijo priprave celotnega detektorja.

Ugriznimo znanost: Današnji zemljevidi (3. maj 2018)
Nekdaj naj bi ljudje verjeli, da je Zemlja ploščata. Danes seveda vemo, da je okrogla. Zaradi računalnikov, elektronskih naprav, satelitskih slik in GPS-sistema imamo celo zelo natančne zemljevide, ki določajo in opišejo vsako točko površine našega planeta. Zemljevidi so postali tako razširjeni, da jih imamo celo na svojih telefonih. Kakšni pa so bili zemljevidi nekoč, ko še niso imeli naprednih naprav? In zakaj do 18. stoletja na zemljevidih niso označevali cest? Prvi najdeni zemljevid, star skoraj 14 tisoč let, je bil v obliki kamnite ploščice, na kateri so upodobljene gore, reke in območja, ugodna za nabiranje hrane in lov. V srednjeveški Evropi je večina zemljevidov prikazovala bogastvo plemičev. Tudi današnje najnovejše karte prikazujejo veliko več kot le površino zemlje.