Osončje Keplerja 11 (zgoraj) v primerjavi z našim (spodaj). Sliko povečate s klikom nanjo. Foto: Science Daily
Osončje Keplerja 11 (zgoraj) v primerjavi z našim (spodaj). Sliko povečate s klikom nanjo. Foto: Science Daily

Kot še sporočajo iz ameriške vesoljske agencije, odkritja kažejo na to, da so stabilna osončja z več planeti precej pogostejša, kot so mislili do zdaj. Odkritja sicer še niso dokončno potrjena, astronomi pa domnevajo, da se bo vsaj za 90 odstotkov zaznanih nebesnih teles izkazalo, da so res planeti.

Medtem ko so znanstveniki do zdaj odkrivali predvsem velike plinaste planete, podobne Jupitru, je Kepler našel tudi precej manjše planete, po velikosti podobne naši Zemlji. To pomeni tudi, da bi prej lahko bili kandidati za to, da bi se na njih razvilo življenje.

Teleskop Kepler, ki so ga v vesolje izstrelili leta 2009, planete išče tako, da opazuje svetlobo zvezd in izmeri, za koliko se zvezdi zmanjša svetloba, ko planet pride med njo in teleskop. Od tod je mogoče sklepati tudi na maso planeta.

Osončje z nenavadnimi lastnostmi
Med zanimivejšimi je tudi odkritje sončnega sistema z najmanj šestimi planeti, ki krožijo okoli zvezde, podobne našemu soncu in oddaljene okoli 2.000 svetlobnih let, ki so jo poimenovali Kepler 11. Prvih pet planetov je matični zvezdi bližje kot Merkur našemu soncu, saj potrebujejo manj kot 50 dni, da jo obkrožijo. Šesti planet zvezdo obkroži v 118 dneh, a je še vedno prevroč, da bi se na njem lahko razvilo življenje.

Pri tem sistemu je zanimiva tudi velikost planetov, saj so trije precej veliki, podobno kot Uran ali Neptun, trije pa so precej manjši. Vsi pa imajo precej manjšo gostoto kot Zemlja. Znanstveniki domnevajo, da imata najbolj notranja planeta jedro iz vode, ovoj pa iz vodikovega oziroma helijevega plina. Podobno zgradbo naj bi imeli tudi drugi.