Podpisani raziskovalci opozarjajo, da več kot 94-odstotni rasti dobičkov podjetij ni sledilo temu primerno zvišanje povprečne bruto plače v znanosti. Zaposleni delajo tudi večinoma več kot 40 ur tedensko, številni tudi neplačane nadure. "Opevana gospodarska rast ni posledica novih spoznanj in iz njih izhajajočih tehnoloških inovacij ter novih rešitev, temveč slabo plačanega dela," izpostavljajo.

Tako mednarodne organizacije kot tudi domači strokovnjaki po njihovih besedah že dalj časa opozarjajo, da mora Slovenija nujno zamenjati razvojno paradigmo, ki naj temelji na rasti in produktivnosti, podprti z raziskavami in inovacijami, ne pa na povečevanju intenzivnosti dela.

Predsednika vlade so znova pozvali, naj izpolni dano obljubo in spodbudi okrevanje raziskovalne sfere. Konkretno od Cerarja pričakujejo, da na primer z razliko 4,4 milijona evrov do obljubljenih dodatnih devet milijonov evrov za leto 2017, ki jih vlada še ni zagotovila, okrepi razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS za raziskovalne projekte, ki še poteka. S tem bi premier omogočil, da se sramotno nizek odstotek uspešnosti projektnih prijav, ki se giblje pri 16 odstotkih, vsaj malo popravi, pravijo.

"Ne moremo prenehati verjeti in upati, da se bodo najprodornejši znanstvenice in znanstveniki vendarle odločili za delo v Sloveniji. Da bodo delovni pogoji pri nas privabili vsaj peščico zanesenjakov iz tujine in da se mlajši kolegice in kolegi ne bodo ves čas bali za svoja delovna mesta," do zapisali.