Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Prvi obisk pritlikavega planeta v zgodovini
Dawn
Sonda Dawn bo najmanj 50 let "visela" nad Cerero, napoveduje Nasa. Ionski motorji, ki dajejo značilen moder sij, so namreč pred dnevi za vedno utihnili. Foto: Nasa
Cerera, kakor naj bi jo videlo človeško oko. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/ASI/INAF/MPS/DLR/IDA
Ahuna Mons
Ena poslednjih posnetih fotografij, nastala 1. septembra 2018 med spuščanjem proti Cereri na oddaljenosti 3.570 kilometrov. Na vrhu štrli gora Ahuna Mons, s petimi kilometri ena najvišjih v Osončju. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA

Dodaj v

Zoro je vzel somrak: po 11 letih je utihnila sonda Dawn

Nasina misija Dawn
6. november 2018 ob 20:54,
zadnji poseg: 7. november 2018 ob 16:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

Nasina sonda Dawn je ostala brez goriva in utihnila, zato se misija uradno končuje. V 11 letih delovanja je obkrožila dve nebesni telesi, kar ni uspelo nobeni drugi misiji.

Sonda Dawn (Zora) je od izstrelitve leta 2007 prepotovala skoraj sedem milijard kilometrov in obiskala dva največja asteroida Osončja, Vesto ter Cerero. S tem je opravila prvi obisk katerega koli nebesnega telesa med orbitama Marsa ter Jupitra, pa še prvi obisk pritlikavega planeta v zgodovini (nekaj mesecev pred Plutonom). Dokazala je visoko zanesljivost in uporabnost ionskega pogona, saj je celotno popotovanje opravila z le 425 kilogrami ionskega "goriva", ksenona.

Misija pa se ni končala zaradi pomanjkanja ksenona, temveč drugega "goriva", hidrazina. Tega so uporabljali potisniki za orientacijo sonde v prostoru, to pa je potrebno za dobro osvetljenost panelov sončnih celic, pa tudi za komunikacijo z Zemljo.

Nasin sistem anten DSN je 31. oktobra in 1. novembra zaman čakal na načrtovani signal, zato so na Nasi ugotovili, da je Dawn očitno ostal brez električne energije in nepremično obvisel v orbiti Cerere. Tam bo ostal še najmanj 50 let. Nasa ga ni strmoglavila na tla (pritlikavega) planeta, kot je denimo storila s sondo Cassini, saj bi s tem tvegala kontaminacijo z organskimi snovmi ali celo živimi bitji.

Sonda se bo sicer še večkrat zbudila, saj bo Sonce obsijalo panele, računalnik se bo pognal in nemočno ukazoval podsistemom, naj se obrnejo proti Zemlji, piše v Nasinem opisu "smrti plovila".

Cerera je 950-kilometrsko nebesno telo, ki je v pasu asteroidov med Marsom in Jupitrom. Je obenem največji, tudi prvi odkriti asteroid, in pritlikavi planet. Je bogat z vodo, saj naj bi njegov plašč vseboval kar 200 milijonov kubičnih kilometrov H2O*, kar je več od celotne količine sladke vode na Zemlji. Vesta, ki jo je Dawn dosegel leta 2011 in zapustil tri leta pozneje, pa je drugi največji in četrti zapovrstjo odkriti asteroid.

Dawn je edina sonda, ki je med delovanjem obiskala in se utirila v orbito kar dveh nebesnih teles – če seveda izključimo sistem Zemlje in Meseca. Nasa je razmišljala, da bi jo poslala še k tretjemu, a se za tvegano potezo ni odločila. Dawn so tako poslali v nizko orbito, od površja Cerere oddaljeno le nekaj deset kilometrov, od koder je poslala kupček najnatančnejših posnetkov do zdaj. Nekaj jih je v galeriji spodaj.

Na Cereri je Dawn odkril organske spojine, našel skrivnostne svetle lise, ki so se izkazale za nanose kuhinjske sode in so najbrž posledica izbruhov vode, posnel je tudi goro, ki spada med najvišje v Osončju. Kot najpomembnejšo znanstveno ugotovitev misije pa na Nasi izpostavljajo, da je bila lokacija v času nastanka Sončnega sestava ključna za usodo posameznega nebesnega telesa.

Dawn je 750-kilogramska, meter in pol velika naprava. Misija je stala slabe pol milijarde dolarjev.


Nič ne de, drugi so na poti

Trenutno sta dejavni še dve asteroidni misiji. Prva je japonska Hajabusa, ki poteka s polno paro. Drugi pa je Nasin OSIRIS-REx, ki je pri koncu poti proti Bennuju in izvaja upočasnitvene manevre za dokončno utirjenje 3. decembra letos. Obe misiji nameravata vzeti vzorec materiala in ga dostaviti domov. V razvoju sta še misiji Lucy in Psyche.

* Izvorni članek s 6. novembra je vseboval napačno informacijo, da naj bi plašč Cerere vseboval ocenjeno 200 milijonov kubičnih metrov vode. Uporabljena je napačna merska enota. Pravilna informacija je 200 milijonov kubičnih kilometrov, v članek je bila vnešena s 7. novembrom. Za opozorilo se zahvaljujemo uporabniku iufhdfewd.

Aljoša Masten, foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA
Occator
Vinalia Faculae
Vinalia Faculae
Cerealia Facula
Rob Occatorja
Plazovi
Nizdol
Ledeni, blatni tokovi?
Prijavi napako
Komentarji
flupi
# 06.11.2018 ob 21:58
Super članki Aljoša, povej še kaj o Oumuamuari.
Vongobongo
# 07.11.2018 ob 08:28
malikaliber

Uf kako smo eni ustali z levo utopicno nogo. ;p
iufhdfewd
# 08.11.2018 ob 08:05
Ok ,kubičnih kilometrov je že bolje,torej milijarda krat več,kar pomeni da vsakemu pripada 30 000 000 000 litrov vode :)
iufhdfewd
# 07.11.2018 ob 16:31
200 milijonov kubikov vode za 7000 milijonov ljudi = 0.03 kubike vode na človeka kar je 30 litrov .
To je neverjetno malo.
iufhdfewd
# 07.11.2018 ob 16:24
" Je bogat z vodo, saj naj bi njegov plašč vseboval kar 200 milijonov kubičnih metrov H2O, kar je več od celotne količine sladke vode na Zemlji. "

To je nekam sumljivo malo.
eMZe
# 09.11.2018 ob 16:38
Ampak malo skepse vseeno:
Telo s premerom dobrih 900 km ima prostornino kakih 350 milijonov kubičnih kilometrov.
Če je od tega samo v plašču 200 milijonov kubičnih kilometrov vode, je Cerera kepa bolj ali manj umazanega ledu.
kislec
# 09.11.2018 ob 08:12
Nadmorska višina je pomembna samo za tiste, ki gor lezejo - zaradi redkejšega zraka.
kislec
# 09.11.2018 ob 08:11
Se posipam s pepelom :
relativna višina - glede na "podstavek"
(Šmarna gora ima 300 in ne 600 m.)
kislec
# 08.11.2018 ob 21:23
" Na vrhu štrli gora Ahuna Mons, s petimi kilometri ena najvišjih ???v Osončju

Da ni tudi tu kaka zmeda z merskimi enotami?

Ali pa je z ena najvišjih mišljeno: ena najvišjih deset tisoč v Osončju?

/Koliko je osem-, sedem-, šest-, pettisočakov že samo na Zemlji?/
stardust247
# 07.11.2018 ob 19:31
Super članek in izredne fotografije ki jih je posnela sonda.

Če se pa v prihodnosti naselimo na Cerero nam pa sigurno ne bo zmanjkalo mehčalca za vodo :))
malikaliber
# 07.11.2018 ob 06:42
Aja pa še to, na rtv straneh običajno objavljajo le cenzurirane novice vesoljskih agencij in novice kakih rumenih portalov. Da bi se pa kdo malo bolj poglobil, je pa že preveč utopično pričakovati...
malikaliber
# 07.11.2018 ob 06:37
O Oumuamuari se ugiba, da naj bi bila umetna tvorba, morda celo nekakšno vesoljsko plovilo, le, da tega ne bomo nikoli izvedeli, ker se oddaljuje od zemlje in so imeli le omejen čas za opazovanje... in niso zbrali dovolj kvalitetnih posnetkov za natančnejšo analizo... Vsaj kolikor je meni znano. Če je pa le skala, je pa zelo nenavadne in neobičajne oblike... Kdor pa še vedno misli, da smo sami v tako velikem vesolju je pa zelo naiven...
Kazalo