Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Slovenska vlada preučuje možnost postopnega vnovičnega zagona nekaterih gospodarskih dejavnosti in sčasoma tudi sproščanja nekaterih omejitev gibanja. V svetu so medtem razmere najhujše v ZDA.
V sindikatih javnega sektorja so ostro obsodili priporočilo ministrstva za zdravje, naj zdravstveni domovi zadržijo izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah. Minister Tomaž Gantar odgovarja, da gre za nesporazum in zagotavlja, da dodatek bo izplačan.
Bolniki s covidom-19, ki ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, ostajajo doma v tako imenovani samoizolaciji. Ali se ti držijo priporočil in ne zapuščajo doma, tudi če se počutijo dobro, pa je odvisno od njih samih.
"To je najhujša kriza po drugi svetovni vojni," opozarja Organizacija za delo (ILO). Med najbolj prizadetimi sektorji zaradi pandemije covida-19 so hotelirstvo, restavracije in trgovine.
Ustavno sodišče je jasno navedlo, da državi ni treba 100-odstotno financirati dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebnih osnovnih šolah s pridobljenim javnoveljavnim programom. Mora pa v celoti financirati obvezni del.
Državni zbor je na izredni seji sprejel novelo zakona o referendumu, ki ureja ravnanje DZ-ja v primeru ustavno nedopustnih referendumov, s kar 79 glasovi za pa je podprl tudi možnost poteka sej na daljavo.
"Če smo bili prej neka družba znanja, danes postajamo družba mnenja. Se pravi ni pomembno, kaj je, pomembno je, kaj jaz menim in kaj se meni zdi. V situacijah, kot jo imamo, pa to ni dobro," meni direktor Univerzitetne Klinike Golnik, dr. Aleš Rozman.
V zadnjih tednih se razumljivo nabira cel kup vprašanj o usodi športnih tekmovanj. Mi smo iskali odgovore pri predsedniku Nogometne zveze Slovenije Radenku Mijatoviću.
Sredi marca je zaradi pandemije novega koronavirusa odpadlo svetovno prvenstvo v poletih v Planici, ki bo zdaj decembra. Prirediteljem pa so kljub temu uspelo pod sekance shraniti od 8000 do 9000 kubičnih metrov snega.
Kljub prekinitvi vseh tekmovanj zaradi širitve novega koronavirusa pa eden najzaslužnejših za evropski naslov košarkarske reprezentance Gašper Vidmar žoge ne pogreša, saj sta z ženo Katarino pred kratkim prvič postala starša.
142 "trebušnjakov" oziroma različico le-teh je naredil Cristiano Ronaldo v 45 sekundah in izzval športnike po vsem svetu, da izboljšajo njegov rezultat. Na odgovor ni bilo treba čakati dolgo.
Navijači nemškega nogometnega četrtoligaša Lokomotiva Leipzig so kupili 100.000 vstopnic za obračun proti "nevidnemu nasprotniku", ki bo 8. maja. Navijači želijo s tem v kriznih časih, ko ni tekem, pomagati klubu.
Rusija odločno zavrača vse obtožbe o domnevnem podkupovanju in korupciji pri dodelitvi organizacije svetovnega prvenstva (SP) v nogometu, ki je bil v največji državi sveta leta 2018.
Čeprav se je Tadej Golob uspešno spoprijemal z različnimi pisateljskimi žanri, od intervjujev in biografij znanih osebnosti do mladinskega čtiva in romanov, se je zadnjih nekaj let v glavah in srcih bralcev ustoličil predvsem kot pisec kriminalk.
V času, ko ne vemo, kdaj se bo karantena končala, se številni že sprašujejo, kaj narediti s pričesko, saj ne morejo obiskati svojega priljubljenega frizerja. Simon Volčič odsvetuje, da se sami lotimo večjih podvigov, priporoča, da se zdaj posvetimo negi.
Nastopom od doma se je v Prvi vrsti pridružil eden najbolj prepoznavnih slovenskih raperjev - Emkej. Z njim je zaigrala tudi njegova zasedba Muzičari, skupaj pa so izvedli novo priredbo skladbe Veš kaj bi ti mogo.
Zaradi pandemije novega koronavirusa so na Danskem odpovedali 50. izdajo festivala Roskilde, enega največjih glasbenih festivalov v Evropi.
Ob 30. obletnici obstoja kultne satirične oddaje Radio Ga Ga, ki vsa leta nastajanja navdušuje z izjemnim naborom izmišljenih likov in osebnosti, smo k pogovoru povabili njenega snovalca in voditelja Saša Hribarja.
Zagrebška rockskupina Hladno pivo je skupaj z več kot 20 glasbenimi prijatelji pripravila rokovsko budnico proti novemu koronavirusu. K skladbi Ovo će proći je svoj delček dodal tudi slovenski bobnar Marko Soršak - Soki.
Aktualno stanje, kot ga vidijo karikaturisti Marko Kočevar, Tomaž Lavrič, Nana Guberinič, Bori Zupančič, Fojž A. Zorman, Milan Erič, Mitja Manček in Jernej Rovšek.
Dilema, ki že vse od pojava novega koronavirusa kroži med ljudmi, posebno po spletu, je – kakšna je razlika med boleznijo covid 19 in gripo? Bolezni sta si res v marsičem podobni, a je med njima tudi veliko pomembnih razlik.
"Popolni vihar". S temi besedami stroka označuje razmere, ki jih je ustvarila karantena za nasilje v družini. Zaprtost za štirimi stenami s partnerjem ter občutek negotovosti in izgubljanja nadzora nad situacijo sta toksična kombinacija za nasilneže.
Ustavitev javnega življenja in drugi ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa so korenito zarezali v naš vsakdan in spremenili potrebe ljudi in družbe. Da v tem času potekajo vsaj najnujnejše storitve, v veliki meri skrbijo tudi prostovoljci.
Številne države po Evropi so se med pandemijo v iskanju učinkovitega nadzora nad (širjenjem okužbe med) prebivalci zatekle k dandanes nepogrešljivi mobilni telefoniji.
V Mariboru leta 1933 rojena hčerka s Primorske priseljenih staršev, obeh vnetih Sokolov, kot deklica med vojno doživi izgnanstvo družine v Bosno in Srbijo. Njena poznejša življenjska pot je tesno povezana z mariborskim gledališčem. Majda Emeršič je bila rojena v Mariboru leta 1933. Tako mamina kot očetova družina sta pribežali v Maribor s Primorske, ko je po koncu prve svetovne vojne pripadla Italiji. Majdina mama Mira Pipan in oče Ivan Živic, ki je imel v Mariboru gradbeno podjetje, sta bila med najbolj aktivnimi člani mariborskega in ruškega Sokola. Okupacija leta 1941 je družini prinesla ponovno izseljeništvo, tokrat v Bosno in v Srbijo, kjer je Majda z mamo, nonotom in nono Pipan ter mnogimi drugimi slovenskimi izgnanci preživela štiri vojna leta. Oče Ivan Živic je med vojno umrl v nacističnem delovnem taborišču v Nemčiji. Po vrnitvi v Maribor je Majda končala gimnazijo in študij na ljubljanski Pedagoški akademiji. Ves čas je bila tudi igralka v gledališki skupini v Rušah. Učila je na osnovnih in srednjih šolah v Rušah, v Selnici in pozneje v Mariboru. Dijake mariborske Avtomehanske šole je tako močno navdušila za gledališče, da so postali vneti obiskovalci predstav. Leta 1968 je direktor mariborske Drame, režiser Branko Gombač, Majdo Emeršič povabil v službo v Slovensko narodno gledališče v Mariboru. Obdobje v mariborskem teatru, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja doživljalo enega svojih vrhuncev, takrat se je rodilo tudi Borštnikovo srečanje, je Majdo Emeršič za vse življenje povezalo z vrsto izjemnih igralk in igralcev ter drugih gledaliških ustvarjalcev in sodelavcev. Njeni spomini na predstave in igralce tistega časa, na Arnolda Tovornika, Angelco Jenčič Jankovo, Janeza Klasinca, Mileno Muhičevo, Rada Pavalca, Volodjo Peera, Marjana Bačka in mnoge druge so v oddaji Spomini pospremljeni z odlomki predstav, ki jih hrani televizijski arhiv in ki bodo po pol stoletja znova obudili velike gledališke dosežke tistih dni v času, ko SNG Maribor praznuje svojo stoletnico. Po obdobju v gledališču je delovna pot Majdo Emeršič peljala v mariborske Sindikate, kjer je bila zadolžena za kulturo, potem pa v Mariborsko knjižnico, kjer je doživela upokojitev. V svojih spominih se Majda Emeršič posveti tudi svojemu življenjskemu sopotniku, arhitektu Vladu Emeršiču, ki je v timu arhitektov Komunaprojekta pomembno in vidno soustvarjal arhitekturno podobo sodobnega Maribora.
V seriji, ki predstavlja čarobne glasbene trenutke, ki so pritegnili ves svet in ostali nepozabni do danes, predstavljamo vrhunec partnerstva med violinistko Anne-Sophie Mutter in dirigentom Herbertom von Karajanom. V sredo, 8. 4., ob 20.00 na TV SLO 2.
Izredne razmere otežujejo delo malim lokalnim pridelovalcem, po drugi strani pa spodbujajo povezovanje s kupci
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke
Znameniti angleški romantik se je rodil pred 250. leti in umrl pred 170.
Med okoli 300 tisoč delavci v Avstriji, ki so izgubili delo zaradi korona krize, je po ocenah predsednika Sindikata delavcev migrantov Slovenije Maria Fekonja tudi veliko Slovencev
"Za dobre medsebojne odnose je zelo pomembno, da drugega doživljamo kot ločenega človeka in mu dovolimo, da občuti, kar sam občuti," o spoprijemanju s tesnobo v času novega koronavirusa razmišlja psihiatrinja Breda Jelen Sobočan.
Razmišljujoči smo nestrpno čakali, v katero smer bo tradicionalno delitev med Slovenci zapeljal novi koronavirus. Ker zgodovinsko gledano, se Slovenci pred sovražniki branimo tako, da se skregamo in se posledično razdelimo na dva tabora.
V teh "izolacijskih" časih se sprehajam po zelo neobičajnih poteh. Še ne tako dolgo nazaj sem bentila nad gnečo na ljubljanskih ulicah in trgih, danes pa izbiram nekoč najbolj prometne ceste: Zaloško, Litijsko, Poljansko. Celo BTC.
Mislila sva, da nama bo uspelo. Čakala sva na Top Gun 2, pogledala vse dele Igre prestolov, naštudirala labirinte v Westworldu, se videla v eni izmed epizod Črnega ogledala - no, ne tisti z Ashley O. Bila sva pripravljena.
30 let
