Pilotni projekt Dolgotrajna oskrba, ki so ga izvajali na Koroškem in pri katerem so preizkušali novosti iz osnutka Zakona o dolgotrajni oskrbi, je pokazal, da zakonski osnutek prinaša mnogo bolj poenoten postopek vključevanja v dolgotrajno oskrbo, kot je veljal do sedaj. Kdo vse pa bo upravičen do sredstev in storitev, predvidenih za dolgotrajno oskrbo? Kakšna bodo merila razvrščanja upravičencev v različne kategorije? Katere storitve, ki jih bodo izvajale enote za oskrbo in enote za ohranjanje samostojnosti, jim bodo glede na kategorijo pripadale? Bodo v prihodnje ljudje v domovih za starejše in tisti, ki so še doma, deležni primerljivih tako zdravstvenih kot socialnih storitev? Do institucionalnega varstva naj bi bili po osnutku zakona upravičeni večinoma tisti, uvrščeni v 4. in 5. kategorijo; strošek nastanitve bi še naprej nosil uporabnik sam, vendar naj ta ne bi presegel 90 odstotkov najnižje starostne pokojnine in bi ga zmogel plačevati vsak, ki se upokoji s polno delovno dobo. Vsem preostalim upravičencem do dolgotrajne oskrbe naj bi primerljivo oskrbo zagotavljali na domu.