Evropska komisija od Belgije zahteva, da izterja za 700 milijonov evrov neplačanih davkov

Multinacionalke bi rade plačevale manj kot preostala podjetja
B. V.|11.01.2016 ob 18:31
Bruselj - MMC RTV SLO, STA
500 od skupno 700 milijonov evrov neplačanih davkov v Belgiji dolgujejo evropska podjetja. Foto: EPA

Evropska komisija je Belgiji zaradi nezakonitih selektivnih davčnih ugodnosti v okviru sheme za presežne dobičke naložila izterjavo okoli 700 milijonov evrov neplačanih davkov.

Belgijska shema za presežne dobičke, ki deluje od leta 2005 pod geslom Samo v Belgiji, je nekaterim multinacionalkam na podlagi spornih davčnih stališč omogočala plačevanje bistveno nižjih davkov v Belgiji. Kot je poudarila evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager,je bila osnova za davek od dohodkov pravnih oseb znižana za od 50 do 90 odstotkov. Komisija tako od Belgije zahteva, da preneha uporabljati shemo za presežne dobičke in da za odpravo nepoštenih prednosti izterja vse neplačane davke.

V Bruslju opozarjajo, da podobne ugodnosti pomenijo zelo resno izkrivljanje konkurence znotraj enotnega trga EU-ja, saj je davčna shema koristila le nekaterim multinacionalkam, medtem ko teh ugodnosti samostojna podjetja, ki so poslovala samo v Belgiji, niso mogla uveljavljati.

Komisija je preiskovala shemo, ne posameznih podjetij, je dejala komisarka, zato ni hotela razkriti imen multinacionalk, ki so uporabljale nezakonito shemo. Dejala je le, da gre za proizvajalce v zelo različnih sektorjih. Koristi je imelo vsaj 35 večinoma evropskih multinacionalk, med katerimi naj bi bili proizvajalci tobaka in piva. Po neuradnih informacijah naj bi bila med njimi proizvajalec tobaka British American Tobacco s sedežem v Londonu in pivski velikan AB InBev, proizvajalec belgijskega piva Stella Artois.

"Dvojno neobdavčevanje"
Belgijske oblasti so ugodnosti utemeljevale, češ da so želeli preprečiti dvojno obdavčevanje, a komisarka Vestager je izpostavila, da omenjena podjetja niso plačevala davkov nikjer, tako da je šlo dejansko za "dvojno neobdavčevanje".

Gre za širšo prakso. Komisija namreč preiskuje sporno uporabo davčnih stališč v Uniji od junija 2013. Decembra 2014 je preiskavo razširila na vse članice. Oktobra 2015 je odločila, da sta Luksemburg in Nizozemska odobrila selektivne davčne ugodnosti družbama Fiat oziroma Starbucks, trenutno pa izvaja tri poglobljene preiskave v povezavi z davčnimi stališči, ki zadevajo Apple na Irskem, Amazon v Luksemburgu in McDonald's v Luksemburgu.

Juncker mešano o plačevanju davkov
Boj proti davčnim utajam in goljufijam je sicer ena ključnih prednostnih nalog komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja, ki pa je mandat jeseni 2014 začela v senci afere LuxLeaks. Skupina raziskovalnih novinarjev je namreč razkrila razsežnosti spornih dogovorov luksemburških davčnih oblasti in multinacionalk, ki omogočajo izogibanje davkom, iz časov, ko je bil luksemburški premier ravno Juncker.

Afera je sprožila celo glasovanje o nezaupnici Junckerju v Evropskem parlamentu, ki jo je ta preživel ob opozorilih, da bodo evropski poslanci pozorno spremljali njegova dejanja. V okviru ukrepanja za davčno preglednost so članice Unije lani oktobra, približno leto po izbruhu LuxLeaksa, dosegle politični dogovor o samodejni izmenjavi podatkov o davčnih stališčih.

Se bodo davki plačevali tam, kjer se ustvarja dobiček?
Komisija namerava predvidoma 27. januarja predstaviti nove predloge za vzpostavitev ureditve po načelu, da morajo podjetja plačati davke tam, kjer ustvarjajo dobičke. Na vprašanje, ali po do zdaj sprejetih ukrepih v EU-ju ni več davčnih nebes, je komisarka Vestager odgovorila: "Pravzaprav ne vem, kaj so davčna nebesa. Zame so davčna nebesa prostor, kjer vsakdo plača svoj pošten delež davkov. Nisem prepričana, da smo že v davčnih nebesih."


Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker naj bi se boril proti davčnim utajam in goljufijam, senco na njegova prizadevanja pa je vrgla afera LuxLeaks, ki je razkrila razsežnosti spornih dogovorov luksemburških davčnih oblasti in multinacionalk, ki omogočajo izogibanje davkom, iz časov, ko je bil luksemburški premier ravno Juncker. Foto: Reuters

Evropska unija