Evropska unija

Evropski poslanci potrdili obremenilno poročilo o Madžarski

Odločitev poslancev bodo tehtali še voditelji držav članic EU-ja
A. V.|12.09.2018 ob 14:56
Strasbourg - MMC RTV SLO, STA
Madžarski premier Viktor Orban je v torek nagovoril evropske poslance in "raztrgal" poročilo Judith Sargentini. Med drugim ji je očital, da gre za "obsodbo Madžarov, ker ne želijo živeti v državi prebežnikov". Foto: Reuters

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu s 448 glasovi za in 197 proti potrdili poročilo nizozemske poslanke Zelenih Judith Sargentini o domnevnem kršenju temeljnih evropskih vrednot na Madžarskem.

S potrditvijo poročila so poslanci prvič v zgodovini začeli postopek za sprožitev 7. člena pogodbe o Evropski uniji, katerega skrajni ukrep je odvzem glasovalnih pravic članici, za kar pa je potrebno soglasje.

Poročilo Sargentinijeve med drugim očita vladi madžarskega premierja Viktorja Orbana napade na medije, manjšine, nevladne organizacije in jo obtožuje odstranitve neodvisnih sodnikov ter kršenja vladavine prava.

Orban je že v torek vse očitke zavrnil in jih označil za "žalitev madžarskega naroda in za zlorabo moči". Dejal je, da gre za "obsodbo Madžarov, ker ne želijo živeti v državi prebežnikov".

Szijjarto: Maščevanje promigracijskih politikov
Na poročilo se je v sredo v Budimpešti odzval še madžarski zunaji minister Peter Szijjarto in ga označil za "majhno maščevanje promigracijskih politikov". "Madžarska in madžarski narod sta bila kaznovana, ker smo pokazali, da migracije niso potrebne in da jih je moč zaustaviti," je dejal vodja madžarske diplomacije.

Izid glasovanja je sleparski
Dodal je, da je rezultat glasovanja "sleparski" in da bi morali glasove vzdržanih (48) v skladu z evropskimi pravili šteti kot glasove proti poročilu, saj v tem primeru potrebna dvotretjinska večina ne bi bila dosežena. Napovedal je, da bo madžarska vlada proučila možnosti za pravne postopke. Kot je še menil, je odločitev v Evropskem parlamentu pokazala, da so politiki, ki so za migracije, v Evropskem parlamentu v večini. "To smo že vedeli, a danes se je izkazalo, a so zagovorniki migracij v večini tudi znotraj Evropske ljudske stranke (EPP)," je še dejal.

Evropska ljudska stranka po svoji vesti
Socialdemokrati, liberalci, Zeleni in levica so že vnaprej sporočili, da bodo poročilo predvidoma podprli, evroskeptiki naj bi bili proti. Ključno pa je bilo, kako se je odločila najvplivnejša, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), ki je sicer politična družina madžarskega premierja Viktorja Orbana. Kot je v torek dejal vodja EPP-ja Manfred Weber po burni in dolgi razpravi v skupini, je poslancem dovolil, da glasujejo po svoji vesti. EPP ima v 750-članskem Evropskem parlamentu 219 poslancev. Sledijo socialisti (189) in liberalci ter demokrati (68).

Proti članici se 7. člen pogodbe EU-ja sproži v primeru, da se prepoznajo kršitve osnovnih vrednot Evropske unije, ki so navedene v 2. členu Lizbonske pogodbe, med njimi so enakopravnost, svoboda, demokracija, vladavina prava ter spoštovanje človeške dostojanstvenosti in pravic.

Za odvzem glasovalnih pravic potrebno soglasje, ki pa ga najverjetneje ne bo
Postopek po 7. členu je kompleksen. Skrajni ukrep je odvzem glasovalnih pravic, za kar pa je potrebno soglasje, ki ga v primeru Poljske ni, saj je Orban že na začetku napovedal veto na takšno odločitev. V zameno lahko verjetno zdaj pričakuje podobno zagotovilo Poljske.

Prva faza: Štiripetinska večina za končno odločitev
K sprožitvi prve, preventivne faze 7. člena lahko pozove tretjina članic Unije, Evropski parlament z dvetretjinsko večino oddanih glasov in absolutno večino vseh poslancev ali Evropska komisija. Končno odločitev o tem, ali obstaja tveganje resnih kršitev, sprejmejo članice s štiripetinsko večino.

Druga, kazenska faza: Za začetek tretjina članic ali Evropska komisija
K sprožitvi druge, kazenske faze 7. člena lahko pozove tretjina članic ali Evropska komisija. Tu gre za odločanje o tem, ali dejansko obstajajo resne kršitve, ne govori se več le o tveganju. Ta del ima dve stopnji. V prvi morajo voditelji Unije najprej soglasno odločiti, da obstajajo resne kršitve. V drugi pa svet s kvalificirano večino – 72 odstotkov članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU-ja – odloča o odvzemu pravic, ki izhajajo iz članstva, vključno z glasovalnimi pravicami.

Slovenski poslanci večinsko (4:3) proti poročilu
Od osmih slovenskih poslancev v EP-ju so Milan Zver, Romana Tomc, Patricija Šulin in Lojze Peterle (vsi EPP) glasovali proti poročilu, Franc Bogovič (EPP) se je vzdržal, medtem ko so ga Tanja Fajon (socialisti in demokrati), Igor Šoltes (Zeleni) in Ivo Vajgl (Alde) podprli.

Zver: Ukrep je prestrog
Zver (EPP/SDS) je ocenil, da je ukrep proti Madžarski zagotovo prestrog. Med drugim je glasoval proti zaradi vsebinskih razlogov, saj poročilo po njegovi presoji posega na področje, ki ni v pristojnosti evropskih inštitucij, kot sta socialna politika in izobraževanje. Dodal je še, da je levica skušala s poročilom pridobiti politične točke pred volitvami v Evropski parlament. Pojasnil je, da če se bo spor nadaljeval znotraj EPP, bo ta morda celo izgubila volitve, saj bodo volivci videli, da skupina ni enotna, ampak razdeljena. "To je nevarnost, ki se nam lahko zgodi," je dejal.

Tomc: Poročilo je neuravnoteženo
Tudi Tomčeva (EPP/SDS) je glasovala proti poročilu, ker je bilo neuravnoteženo. V poročilu in glasovanju o razmerah na Madžarskem vidi nepotreben vnos razdora v politiko Evropske unije. Današnja odločitev po njenem prepričanju ne bo dosegla nobenih sprememb na Madžarskem in bo imela ravno nasprotni učinek od želenega, saj se bo položaj Orbana v domovini le še okrepil.

Fajonova in Šoltes zadovoljna
Na drugi strani pa sta se sprejetja poročila razveselila Fajonova in Šoltes, pri čemer sta oba poudarila sporočilo, ki so ga s sprejetjem poslali Budimpešti. "Sporočilo je jasno, da takšne politike v Evropi ne sprejemamo," je dejala Fajonova.

Bogovič: Morali bi glasovati še o Slovaški, Poljski, Romuniji in Malti
Bogovič pa je priznal, da se je glasovanja vzdržal, ko je tehtno premislil argumente na obeh straneh in ni mogel pritrditi ne eni ne drugi strani. Opozoril je, da je v Evropi še več držav, ki bi bile vredne enakovredne obravnave. "Če bi imel možnost v sklopu glasovati še za Slovaško, Poljsko, Romunijo in Malto, bi 100-odstotno potrdil in dal jasno opozorilo, kje je rdeča linija," je povedal.


Sprejem poročila je v sredo v Budimpešti komentiral madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Med drugim je dejal, da gre za maščevanje Madžarski, ker je dokazala, da je migracije mogoče ustaviti. Napovedal je, da bo kljub glasovanju stranka Fidesz ostala v skupini Evropske ljudske stranke (EPP), saj jo želi reformirati. "Želimo ostati v skupini, želimo jo reformirati, tako da bo v njej prevladala protimigrantska drža. V nasprotnem primeru bo po evropskih volitvah maja 2019 nastala koalicija EPP, socialdemokratov, liberalcev in Zelenih, ki bo evropsko celino preplavila z migranti," je opozoril Szijjarto. Foto: EPA
Nizozemska poslanka Zelenih Judith Sargentini, ki je pripravila poročilo, je po potrditvi planila v jok. Foto: EPA
Poslanci med glasovanjem o poročilu. V 750-članskem parlamentu ima največ poslancev (219) Evropska ljudska stranka. Sledijo socialisti (189) in liberalci ter demokrati (68). Foto: EPA

Evropska unija






Več rezultatov iskanja