Evropska unija

Poljska, Madžarska in Češka zaradi nesolidarnosti do beguncev pred Sodišče EU-ja

Proti Madžarski tudi postopek zaradi zakona o financiranju tujih univerz
A. P. J., B. V.|07.12.2017 ob 12:30
Bruselj - MMC RTV SLO, STA, Reuters
Omenjene države ne sprejemajo begunskih kvot, kot jih je določila Evropska komisija. Foto: Reuters

Evropska komisija je odločila, da primer nesodelovanja Poljske, Madžarske in Češke pri preseljevanju prebežnikov iz Italije in Grčije v druge članice EU-ja napoti na Sodišče Evropske unije.

"Sodišče je vselej skrajni ukrep," je poudaril prvi podpredsednik Komisije Frans Timmermans, ki še vedno upa, da bo mogoče najti izhod v sodelovanju s temi tremi državami.

Na njihove očitke, da ima lahko solidarnost različne oblike, da je na primer mogoče pomagati tudi z denarjem in podporo obalni straži, Timmermans odgovarja, da so seveda tudi vse te oblike pomoči pomembne, vendar ne morejo biti alternativa solidarnosti z drugo članico, ki se spoprijema z resno krizo. Poljska, Madžarska in Češka so zavrnile sistem kvot glede razdelitve beguncev po državah članicah EU-ja.

Članice morajo namreč v skladu s sprejeto zakonodajo vsake tri mesece sporočiti, koliko beguncev bodo sprejele v okviru sheme za premeščanje. Madžarska in Poljska nista sprejeli še nobenega begunca, Češka pa ni ukrepala že več kot leto dni. Shema za premeščanje beguncev znotraj Unije se je iztekla septembra, a v komisiji, kjer položaj primerjajo z neplačanim računom, pravijo, da je obveznosti treba izpolniti do konca.

V Grčiji je po novembrskih navedbah komisije le še 750, v Italiji pa še 3.100 ljudi, ki jih je treba premestiti. Doslej so članice premestile okoli 31.500 ljudi. To je daleč od prvotnega cilja, zastavljenega pred dvema letoma, da bodo članice premestile 160.000 beguncev. Pozneje so članice ta cilj znižale na okoli 98.000 ljudi, a še vedno so jih premestile znatno manj.

Poljska: Branili bomo naše stališče
Namestnik poljskega zunanjega ministra Konrad Szymanski je dejal, da je Poljska na Sodišču EU-ja pripravljena braniti svojo odločitev, da ne sprejema beguncev iz Afrike in Bližnjega vzhoda. Szymanski je odločitev Poljske povezal z "dolžnostjo poljske vlade zagotavljati javno varnost". Vlada namreč prihod beguncev postavlja v kontekst džihadističnih napadov v zahodni Evropi, izpostavlja pa tudi težave z identificiranjem prebežnikov.

Postopek proti Madžarski tudi zaradi zakona o nevladnih organizacijah
Bruselj je Madžarsko poleg tega napotil na Sodišče EU-ja tudi zaradi njenega zakona o financiranju nevladnih organizacij in tujih univerz. Budimpešta je namreč aprila sprejela sporni visokošolski zakon, ki naj bi zaradi omejitev za tuje univerze privedel do zaprtja zasebne ameriške Srednjeevropske univerze (CEU) milijarderja Georgea Sorosa. Zato je Evropska komisija aprila že sprožila pravni postopek proti Madžarski, saj zakon po njihovem mnenju spodkopava načela akademske svobode in je nezdružljiv z demokratičnimi vrednotami EU-ja.

Kot so pojasnili v Bruslju, gre pri ukrepu zaradi madžarskega zakona o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine, za tretjo fazo postopka za ugotavljanje kršitev. Sledi uradnemu opominu, ki ga je komisija Budimpešti poslala 14. julija, in obrazloženemu mnenju z dne 4. oktobra letos.

Omejevanje donacij iz tujine
Komisija se je odločila, da proti Madžarski začne sodni postopek, ker ni izpolnila obveznosti iz pogodbe v zvezi s prostim pretokom kapitala, saj določbe zakona o nevladnih organizacijah posredno diskriminirajo in nesorazmerno omejujejo donacije iz tujine, ki so namenjene organizacijam civilne družbe.

Poleg teh pomislekov Evropska komisija meni, da Madžarska krši pravico do svobode združevanja ter pravico do zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, kakor so določene v listini EU-ja o temeljnih pravicah v povezavi z določbami pogodbe EU-ja o prostem pretoku kapitala.

Madžarska je imela po objavi obrazloženega mnenja Komisije sicer mesec dni časa, da bi sprejela potrebne ukrepe. Madžarski organi na obrazloženo mnenje niso odgovorili v roku. Prav tako Madžarska do danes v skladu z zakonodajo EU-ja ni spremenila ali razveljavila spornih določb zakona o nevladnih organizacijah, zato se je Evropska komisija odločila, da zadevo predloži Sodišču EU-ja.

Madžarski zakon o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine, uvaja nove obveznosti za tiste nevladne organizacije, ki letno iz tujine prejemajo več kot 7,2 milijona forintov finančnih sredstev (približno 24.000 evrov). Med drugim se morajo registrirati in se v vseh svojih publikacijah, na spletnih mestih in v gradivih za medije označevati kot "organizacije s podporo iz tujine" ter madžarske oblasti obveščati o prejetih finančnih sredstvih iz tujine. Če ne izpolnijo novih obveznosti glede poročanja in preglednosti, organizacijam grozijo kazni.

Postopek pred Sodiščem EU-ja zaradi madžarskega zakona o visokem šolstvu je Evropska komisija medtem sprožila, ker nesorazmerno omejuje delovanje evropskih in neevropskih univerz ter ga je treba ponovno uskladiti z zakonodajo EU-ja. Komisija je postopek pred Sodiščem EU-ja začela, ker spremenjeni zakon ni v skladu s svobodo ustanavljanja in opravljanja storitev kjer koli v EU-ju, ki jo uživajo visokošolske institucije.

Stroge omejitve za tuje univerze
Poleg tega Komisija še vedno meni, da je nova zakonodaja v nasprotju s pravico do akademske svobode, pravico do izobraževanja in svobodo gospodarske pobude, kot izhajajo iz listine EU-ja o temeljnih pravicah in pravnih obveznosti EU na podlagi mednarodnega trgovinskega prava, so sporočili v Bruslju.

Evropska komisija je aprila začela postopek za ugotavljanje kršitev proti Madžarski. Ker so madžarski organi v odgovorih na uradni opomin, obrazloženo mnenje in dodaten uradni opomin vztrajali pri svojem stališču ter zakona o visokem šolstvu niso uskladili z zakonodajo EU-ja, se je Bruselj tudi v tem primeru odločil zadevo predložiti Sodišču EU-ja.

Madžarski zakon o univerzah, ki nimajo sedeža v EU-ju, je uvedel stroge omejitve za tuje univerze. Tistim, ki ne prihajajo z območja Evropske unije, so onemogočili podeljevanje madžarskih diplom brez dogovora med vladama držav. Pogoj za delovanje neevropskih univerz je tudi, da delujejo v svoji matični državi.


Madžarska vlada je v kampanji za visokošolski zakon uporabila fotografijo Georgea Sorosa in napis: 'Ne dovolite, da se Soros zadnji smeje.' Foto: Reuters

Evropska unija






Več rezultatov iskanja