Borzni komentar

Bitcoin v bikovskem trendu tudi zaradi bližnje razpolovitve

Cena zlata na šestletnem vrhu
Tomaž Okorn|26.06.2019 ob 06:25
Ljubljana - MMC RTV SLO

Potem ko je prejšnji teden Wall Street, merjeno z indeksom S&P 500, dosegel rekordno vrednost, so se indeksi v novem tednu obarvali nekoliko rdeče. Včeraj je Dow Jones izgubil več kot sto točk, saj je Jerome Powell napovedal, da bo Fed še pretehtal, ali trenutni gospodarski položaj res zahteva takojšnje znižanje obrestnih mer. Powell pravi, da se Fed ne bo prenaglil in da bo skrbno spremljal sveže podatke, preden se bo odločil za ponovno vodenje ohlapnejše denarne politike. Inflacija naj bi se postopno spet približala dvema odstotkoma. Zaradi nenehnih Trumpovih pozivov, naj Fed vendar zniža obresti, je Powell še dodal, da Fed ostaja neodvisen od kratkoročnih političnih interesov.

Za sod brenta okrog 65 dolarjev
Finančni trgi so sicer že v pričakovanju zasedanja držav G-20 v Osaki in predvsem srečanja ameriškega in kitajskega predsednika, saj bi lahko sklenila dogovor o končanju carinske vojne. Ugoden razplet bi pozitivno vplival tudi na cene nafte. Potem ko se je ameriška lahka nafta prejšnji teden zaradi napetosti med ZDA in Iranom (Washington je napovedal dodatne sankcije) podražila za deset odstotkov, se je sicer dogajanje nekoliko umirilo (za 159-litrski sod brenta je bilo treba včeraj plačati okrog 65 dolarjev), pozornost pa je spet na vse slabših gospodarskih podatkih, zaradi česar je Mednarodna agencija za energijo nedavno znižala oceno letošnje rasti povpraševanja po nafti.

Cene zlata junija poskočile za desetino
Geopolitične napetosti in še bolj pričakovanja, da bo ameriška centralna banka letos vsaj dvakrat znižala obrestno mero, občutno zvišujejo ceno zlata. V torek je bilo treba za 31,1-gramsko unčo plačati 1.439 dolarjev. To je svež šestletni vrh. Samo v juniju se je vrednost zlata zvišala za skoraj deset odstotkov. V enem samem mesecu takšne rasti ni bilo od februarja 2016. Nekatere ugledne finančne ustanove napovedujejo nadaljnjo rast, Credit Suisse in Morgan Stanley menita, da bo drugo polletje prineslo še precej višje cene zlata. Najbolj bikovsko razpoloženi celo zatrjujejo, da bi lahko padel zgodovinski rekord iz leta 2011, ko je bilo treba za unčo odšteti 1.921 dolarjev.

Kriptovalute, torek ob 21.00
tedenska sprememba
tečaj (v dolarjih)

Kje so vzroki za rast bitcoina?
Tudi kriptovaluta bitcoin nadaljuje pot navzgor, letos se je njegova vrednost zvišala za skoraj 200 odstotkov in se približuje meji 12 tisoč dolarjev. Eden od vzrokov za izrazito bikovska gibanja je napoved Facebooka, da bo naslednje leto uvedel kriptovaluto libra, poznavalci pa tudi opozarjajo, da se bliža 21. maj 2020, ko sledi naslednja razpolovitev bitcoina. Rudarji, ki s pomočjo visokozmogljivih računalnikov rešujejo zahtevne matematične operacije in s tem potrjujejo transakcije bitcoina, so trenutno za vsak novoustvarjeni blok (ki sestavlja verigo podatkovnih blokov) nagrajeni z 12,5 bitcoina, čez 329 dni pa bo nagrada pol manjša, torej 6,25 bitcoina.

Ponudba omejena na 21 milijonov
Razpolovitev se zgodi vsaka štiri leta, z njo se zniža tudi bitcoinova stopnja inflacije. Ta je trenutno 3,76-odstotna, od maja 2020 naj bi bila 1,8-odstotna. Satoši Nakamoto, oče bitcoina, je tehnologijo, na kateri temelji bitcoin, zasnoval z željo po ohranjanju njegove vrednosti in postopnem zmanjševanju inflacije, določil je tudi, da bo okrog leta 2140 prirudarjen še zadnji od 21 milijonov bitcoinov. 80 odstotkov bitcoinov je že v obtoku, za preostalih 20 odstotkov pa bo svet potreboval kar 120 let. Nove bitcoine je vse težje prirudariti, tudi nagrada je zaradi razpolovitev vse manjša. Ker se ponudba bitcoinov na ta način omejuje, se to odraža na vse višji ceni, pravi ena od teorij.


Borzni komentar






Več rezultatov iskanja