Borzni komentar

Na novo recesijo bo svet slabše pripravljen kot na prejšnjo

Italija kot tiktakajoča bomba
Tomaž Okorn|17.10.2018 ob 08:31
Ljubljana - MMC RTV SLO
Potem ko je Dow Jones prejšnji teden izgubil 4,2 odstotka in je bil tudi ponedeljek negativen, se je v torek njegova vrednost povzpela za dobra dva odstotka. Foto: EPA

Preobrat na borzah: evropski delniški trgi so se včeraj pobrali po padcu na 22-mesečno dno, a to je bila le uvertura v izjemno rast indeksov v New Yorku.

Vseevropski delniški indeks EuroStoxx 600 (364 točk) se je povzpel za poldrugi odstotek, čeprav je imel londonski trg na začetku dneva "težave" zaradi krepitve funta. Še večja rast je bila v New Yorku, saj so delniški indeksi poskočili, kot niso že od marca. Dow Jones (25.798 točk) je pridobil 2,17 odstotka. Predvsem so pozitivno odmevali odlični četrtletni poslovni rezultati. Že v petek je banka JPMorgan velikopotezno odprla sezono četrtletnih objav, zelo uspešno pa sta poslovali tudi banki Bank of America in Goldman Sachs. Dobiček je porasel predvsem zaradi ugodnejše davčne politike in višjih obrestnih mer. V povprečju naj bi 500 največjih ameriških podjetij dobiček povečalo za dobrih 21 odstotkov.

Pesimizem pri Morganu, optimizem pri Goldmanu
Po borznih pretresih v prejšnjem tednu (Dow Jones je v petih dneh izgubil 4,2 odstotka) se je torej dogajanje nenadoma obrnilo v pozitivno smer, analitiki pa si niso edini, kaj sledi. Mike Wilson iz banke Morgan Stanley napoveduje, da se bo razprodaja nadaljevala. V pismu strankam je poudaril, da lahko že govorimo o medvedjem trgu, kar je predvsem posledica zaostrovanja ameriške denarne politke in s tem povezane manjše likvidnosti. Newyorški indeks S & P 500 bi lahko padel vse do 2.500 točk (torej nadaljnjih deset odstotkov), skrbi Wilsona. David Kostin, strateg pri Goldman Sachsu, pa stvari vidi drugače in meni, da je najhuje že mimo. Delniški temelji so namreč močni, zato tudi ni razloga, da pri Goldman Sachsu ne bi ostali pri napovedi, da bo konec letošnjega leta vrednost indeksa S & P 500 okrog 2.850 točk.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 16. oktober ob 18. uri:

+0,55 %

-7,72 %

-4,74 %

-7,65 %

-8,75 %

.

Italija kot tiktakajoča bomba
V zadnji številki revije Economist so se razpisali o tem, kako boleča bo naslednja recesija. Da jo bomo v nekaj letih doživeli, ni dvoma, vprašanje je le, kdaj in kaj jo bo povzročilo. Vlogo "črnega laboda" bi lahko odigral kitajski podjetniški sektor, ki se je močno zadolžil v dolarjih. Še leta 2009 tovrstnega dolga pravzaprav ni bilo, zdaj pa je dosegel 450 milijard dolarjev, kar ob vedno višjih ameriških obrestih lahko povzroča težave, Na prepihu je tudi Italija, ki je, kot piše Economist, tiktakajoča bomba. Z naslednjo recesijo naj bi se svet težje spoprijel kot z veliko finančno krizo 2008, saj bodo imele centralne banke na voljo manjši manevrski prostor. Tudi vlade s fiskalno politiko ne bodo mogle pretiravati, saj so v zadnjem desetletju močno nakopičile svoj dolg.

Javni dolg vse višji
V razvitih gospodarstvih se je javni dolg v povprečju povzpel že nad 100 odstotkov letnega BDP-ja posamezne države, kar je 30 odstotnih točk več kot leta 2007. V državah v razvoju je dolg narasel s 35 na 50 odstotkov BDP-ja. Naslednja recesija naj bi bila sicer k sreči bolj podobna tisti leta 2001 kot recesiji, ki se je začela leta 2007. A ameriška centralna banka je imela takrat (2001) veliko prostora in je obresti s 6,5 odstotka (maja 2000) znižala na odstotek (junija 2003), ob novi recesiji pa bodo obresti v ZDA verjetno le okrog triodstotne, v Evropi in na Japonskem pa komajda malo nad ničlo. Njihovo zniževanje tako ne bo imelo prav velikega učinka. Centralne banke bodo zato požar prisiljene gasiti z novim krogom programa kvantitativnega sproščanja (QE), kjer gre, poenostavljeno rečeno, za tiskanje denarja in za odkupovanje predvsem državnih obveznic.

Bitcoin naj bi kazal znake zrelosti
Nafta brent je včeraj dopoldne zdrsnila pod 80 dolarjev, popoldne pa se zavihtela do 81,77 dolarja. Bitcoin se je vrnil v območje okrog 6.500 dolarjev. Čeprav veliko ekonomistov ne odobrava kriptovalut in celoten trg primerjajo z Divjim zahodom, pa je je bil v eni od znanstvenih revij (Chaos: An Interdisciplinary Journal of Nonlinear Science) pred dnevi objavljen članek, v katerem avtorji trdijo, da so digitalne valute dozorele in bi utegnile biti kmalu tako zanesljive kot fizični denar. Predvsem v zadnje pol leta naj bi bitcoin kazal znake zrelosti. Bitcoinu sicer mnogi najbolj očitajo veliko nihajnost, saj so desetodstotna nihanja v eno ali drugo smer nekaj precej običajnega, česar seveda za resne fiat valute ne moremo trditi. Decembra je bitcoin pri 19.783 dolarjih dosegel rekordno vrednost, junija pa padel pod 6.000 dolarjev.


Bank of America je imela tako v obdobju med 1. julijem in 30. septembrom za 7,2 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 45 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Goldman Sachs je imel za 2,5 milijarde dolarjev četrtletnega dobička (+20,5 odstotka). Foto: Reuters
Applove delnice so v ponedeljek padle za dva odstotka, saj so pri Goldman Sachsu opozorili, da je vedno več znamenj, da se kitajsko povpraševanje po tehnoloških izdelkih zmanjšuje. Včeraj so Applove delnice (njihov tečaj znaša 223 dolarjev) že nadomestiie vse tisto, kar so izgubile dan prej. Foto: Reuters
Cena nafte se je zaradi znakov, da ameriška proizvodnja črnega zlata vedno bolj narašča, v torek dopoldne znižala, nato pa spet krenila navzgor. Foto: Reuters

Borzni komentar






Več rezultatov iskanja