Gospodarstvo

Milosavljević: Povezovanje Večera in Dnevnika je ob padajočih nakladah logično

Nujo po združevanju narekujejo razmere na trgu
G. K.|01.08.2018 ob 16:17
Ljubljana/Maribor - MMC RTV SLO, STA
Časopisa Dnevnik in Večer sta napovedala združitev, saj to, po njihovih navedbah, narekujejo razmere na trgu. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Združitev družb Dnevnik in Večer Skupina, ki izdajata dnevna časopisa Dnevnik oz. Večer, profesorja novinarstva Marka Milosavljevića ne preseneča. Gre za predvidljiv odziv na negotove razmere na medijskem trgu, je pojasnil.

Pogovori o povezovanju medijskih hiš so po njegovem mnenju posledica stanja na trgu, gibanj na področju tiskanih medijev in težav pri monetizaciji digitalnega delovanja. "Slovenski mediji so morali priti do spoznanja, da jim ne Facebook in ne splet novega uspešnega poslovnega modela ne bosta ponudila. Prek spleta so sicer razširili svoj krog bralcev, a to se ne odraža ustrezno na poslovno-finančnih rezultatih. Naklade še vedno padajo in povezovanje je logično," je pojasnil profesor novinarstva s fakultete za družbene vede (FDV) Marko Milosavljević.

Napovedano združevanje edicij si Milosavljević razlaga kot povezovanje redakcij življenjsko-stilnih prilog in revij, ki jih ustvarjata oba časopisa, in določenih drugih skupnih dejavnosti, kjer bodo lahko optimizirali določene stroške. Tudi sicer gre iz sporočila družb razbrati, da ne nastaja zgolj en časopis, ampak prihaja do združitve podpornih služb, kot so računovodstvo, marketing in podobno.

Ob tem je poudaril, da zakonodaja omejuje povezovanje splošnoinformativnih dnevnih časopisov, med katere spadata tudi Večer in Dnevnik. A je hkrati opozoril, da je ministrstvo za kulturo doslej imelo "zelo nenavadne definicije", kaj je splošnoinformativni dnevni časopis. Spomnil je, da časopisa Svet24 niso upoštevali v tej kategoriji, češ da nima rubrike zunanja politika.

Kako bodo pristojni opredelili trg?
Po Milosavljevićevem mnenju bo pri presojanju ministrstva za kulturo in Agencije za varstvo konkurence o vlogi za soglasje za združevanje edicij obeh časopisov oziroma vlogi za priglasitev koncentracije pomembno, kako bosta instituciji opredelili trg. Če bodo upoštevali, da imamo v Sloveniji samo tri splošnoinformativne dnevne časopise, je po Milosavljevićevih besedah jasno, da lahko povezovanje med Večerom in Dnevnikom presega zakonsko opredeljene omejitve.

Ob tem je spomnil, da časnikov Finance in Slovenske novice ministrstvo v nekaterih podobnih primerih do zdaj ni upoštevalo. Prav tako je vprašanje, ali bodo to sploh upoštevali, če ne bo prišlo do povezovanja dnevnih časopisov z vsebinskega vidika, ampak samo do povezovanja določenih oblik poslovanja.

Časi velikih dobičkov so mimo
Medijske hiše bodo brez ustrezne medijske zakonodaje padec dohodkov poskušale reševati, kakor vejo in znajo, je še opozoril. "Časi, ko je vsak od teh časopisov imel izjemne dobičke in naklade, so minili," je še dejal Milosavljević. Zakon dnevne časopise pri povezovanju še vedno omejuje, a treba se je zavedati, da so v krizi in bodo omejevanja na tem področju čez nekaj časa videti približno tako, kot če bi danes omejevali, kolikšen delež trga lahko imaš pri prodaji zgoščenk.

Dnevnik in Večer napovedala združitev
Družbi Dnevnik, d. d., in Večer Skupina, d. o. o., ki izdajata dnevna časopisa Dnevnik in Večer, sta napovedali združitev. Vloge za soglasja so že pri pristojnih organih. Združitev narekujejo razmere na trgu, so zatrdili.Družbi sta v sporočilu za javnost navedli tudi, da sta prejšnji teden podali vlogo za soglasje ministrstva za kulturo za združevanje edicij obeh časopisov. Zdaj pa sta podali tudi vlogo za priglasitev koncentracije na Agencijo za varstvo konkurence.

Na ministrstvu za kulturo so že potrdili, da so prejeli skupno vlogo obeh družb za izdajo predhodnega soglasja za pridobitev 50-odstotnega lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika družbe DV mediji, ki pa še ni vpisana v sodni register.

Bodo združitvi prižgali zeleno luč?
Družbi pričakujeta pozitivno rešitev podanih vlog, saj združitev po mnenju Večera ne predstavlja koncentracije na trgu dnevnoinformativnih medijev. Ta namreč vključuje sedem večjih tiskanih medijev, ob tem pa še nekaj "izjemno velikih in obiskanih spletnih portalov, ki bralcem zagotavljajo širok dostop do dnevnoinformativnih vsebin ter so tako neposredna konkurenca dnevnima časopisoma Dnevnik in Večer".

Družbi sta navedli, da se znižuje tako število kupcev dnevnih časopisov kot obseg oglaševanja. Zato ediciji vedno težje samostojno izhajata, "s čimer ni ogroženo le njuno zagotavljanje neodvisnega novinarskega dela, ampak tudi njuno preživetje". Družbi sta zato prepričani, da je lahko samo z omenjenim načrtom združevanja teh dveh edicij in skupnim nadaljnjim razvojem zagotovljen obstoj obeh dnevnih časopisov.

DNS zadeve (še) ne komentira
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je bilo o vloženih vlogah za združitev družb obveščeno na podlagi sporočila za javnost, ki sta ga družbi posredovali danes. "V njem je za zdaj premalo konkretnih informacij, na podlagi katerih bi lahko podrobneje komentirali načrte lastnikov Dnevnika in Večera o združevanju," so poudarili v izjavi.



Pred leti skupaj v skupini Pivovarne Laško
Večer je bil pred leti v večinski lasti Dela, oba sta spadala v skupino Pivovarna Laško. Delo je nato po več neuspelih poskusih sredi leta 2014 Večer prodalo družbi Dober Večer. Dnevnik spada v skupino DZS, ki jo poleg Dnevnika in družbe DZS sestavljata še podjetji Terme Čatež in Marina Portorož.

Družba Dnevnik je po zadnjih podatkih z Ajpesa leta 2016 ustvarila 17,91 milijona evrov prihodkov od prodaje in 1,49 milijona evrov čistega dobička. Ta naj bi lani po podatkih z letošnje skupščine delničarjev dosegel 826.000 evrov.

Večer Skupina pa je po zadnjih podatkih z Ajpesa lani ustvarila 1,23 milijona evrov prihodkov od prodaje in 169.182 evrov čistega dobička. Družba Dnevnik je konec leta 2016 zaposlovala 150 ljudi, družba Večer iz Skupine Večer pa 123 ljudi.

Večer od leta 1945, Dnevnik od 1951
Glavna dejavnost družbe Dnevnik, katere začetki segajo v leto 1951, je izdajanje dnevnega časopisa Dnevnik. Ob tem izdaja še druge edicije, med njimi tednik Nedeljski dnevnik, ter priloge, kot so Pilot, Moj Dom, Nika, Doktor in Oddih.

Prva izdaja Vestnika, neposrednega predhodnika časnika Večer, pa sega v leto 1945. Tudi Večer tako kot Dnevnik izhaja šestkrat tedensko, družba pa izdaja Večer v nedeljo in nekatere priloge.


Slovenski mediji so morali priti do spoznanja, da jim ne Facebook in ne splet novega uspešnega poslovnega modela ne bosta ponudila. Prek spleta so sicer razširili svoj krog bralcev, a to se ne odraža ustrezno na poslovno-finančnih rezultatih. Naklade še vedno padajo in povezovanje je logično.

Marko Milosavljević o padajočih nakladah


Časi, ko je vsak od teh časopisov imel izjemne dobičke in naklade, so minili.

Milosavljević o minulih časih


Marko Milosavljević je dejal, da so časi velikih naklad in dobičkov pri tiskanih medijih že zdavnaj mimo. Foto: MMC RTV SLO
Facebook tiskanim medijem ne bo prinesel rešitve. Foto: BoBo/Borut Živulović
Naklade tiskanih medijev neusmiljeno padajo. Foto: BoBo
Prva izdaja Vestnika, neposrednega predhodnika časopisa Večer, sega v leto 1945. Foto: BoBo

Gospodarstvo






Več rezultatov iskanja