Prva dela na tretji razvojni osi leta 2018

Pogovor z infrastrukturnim ministrom
Petra Bezjak, TV Slovenija|06.05.2016 ob 18:30
Ljubljana - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija
Gradnjo bo Dars financiral s cestninami, pravi minister. Foto: BoBo

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič napoveduje, da se bo tretja razvojna os, ki bo povezala odročne kraje na severu in jugu države z avtocestnim križem, začela graditi leta 2018.

Belokranjci in Korošci so se že naveličali neuresničenih, desetletje starih obljub vlad, da bodo lahko hitreje dostopali do avtocestnega križa. Zdajšnji infrastrukturni minister Peter Gašperšič zato s previdnostjo napoveduje, da bi lahko prav on in predsednik vlade Miro Cerar dosegla, da se na poteku prihodnje hitre ceste čez tri leta le kaj premakne: "Mislim, da je cilj dosegljiv. Če se na razpisih ne bo kaj zapletalo, bi bil lahko leta 2018 začetek gradnje. Računam, da bova premier in tudi še jaz kot minister skupaj zasadila to lopato."

Cestnina za tretjo razvojno os
Za prebivalce teh odročnih krajev, ki do Ljubljane potrebujejo tudi do dve uri, z ministrstva za infrastrukturo prihajajo vzpodbudne novice. Za dve milijardi evrov vreden projekt gradnje hitre ceste se je namreč našel denar – v celoti bo gradnjo financirala Družba za avtoceste (Dars). Zato bodo že letos začeli z odkupi zemljišč od lastnikov, ki imajo parcele na bodoči trasi. "Vse aktivnosti z odkupi bo pravzaprav zagotavljal Dars, pri čemer bo za financiranje odkupov zemljišč denar šel iz nadomestila za stavbno zemljišče, ki ga plačuje Dars. Tako da je denar za odkupe zagotovljen. Prav tako tudi za gradnjo, saj bodo te ceste cestninske. Torej se bodo financirale na popolnoma enak način, kot se je financiralo celotno avtocestno omrežje s posojili, ki jih najema Dars s poroštvom Republike Slovenije, in potem se bodo ta najeta posojila odplačevala s prilivi, ki jih ima DARS iz naslova cestnin," pojasnjuje Gašperšič.

Slovenija bi se lahko za projekt tretje razvojne osi prijavila tudi v poseben sklad za investicije, ki ga je ustanovil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. "To je tudi možno. Treba je videti, ali bo zadolževanje ugodnejše prek bank ali morda prek Junckerjevega sklada. Ta sklad namreč ni nič drugega kot shema, kjer evropska komisija omogoča lažje zadolževanje za infrastrukturne projekte."

Z odkupi zemljišč in prvimi gradbenimi deli se bo začelo na dveh odsekih – med Velenjem in Slovenj Gradcem na Koroškem ter Novim mestom in priključkom Maline v Beli krajini. Oba poteka sta namreč že umeščena v prostor. Celotna hitra cesta, ki bo dolga 200 kilometrov, bo štiripasovnica: »Tako na severu kot na jugu se umešča v prostor kot štiripasovnica in v tem delu do Velenja bo prav gotovo izvedena kot štiripasovnica že takoj v začetni fazi. Medtem ko drugje proučujemo, da bi se v začetni fazi izvedla le dva pasa hitre ceste, kar bi tudi zagotavljajo ustrezno cestno izboljšavo do Koroške. Ko pa bi promet narastel, pa bi se zgradila še dva dodatna pasova.«

Cesta bo šla mimo Braslovč
Gašperšič je prepričan, da bodo z odkupi zemljišč še letos začeli tudi na spornem odseku mimo Braslovč. Argumenti Civilne pobude Braslovče, da bo cesta skozi njihovo dolina vsaj trikrat dražja, kot bi bila, če bi cesta šla mimo Arje vasi, kjer je že zdaj glavna prometna žila med Celjem in Velenjem, ministra na prepričajo: "Govoriti, koliko bi bile druge rešitve cenejše, je zelo težko. Mi vemo, da je bila varianta F2-2, ki bo predlagana v končni obliki, prvotno položena po dolini in je bila bistveno cenejša. Prav zaradi zahtev po zmanjšanju kmetijskih zemljišč pa se je umikala na pobočje gore Oljke, kar je zadevo precej podražilo. Vendar vse z željo in ciljem, da se naredi trasa čim bolj sprejemljiva z vidika čim manjšega uničenja kmetijskih površin. Če na začetku ne bi tega upoštevali, bi bila ta trasa cenejša. Moramo namreč vedeti, da je podražitev zgolj posledica pomikanja iz dolinskih površin na pobočje gore Oljke. Jaz upam, da bo končna predlagana varianta sprejemljiva za krajane te doline, saj bodo dobili novo prometno povezavo, ki po našem mnenju prinaša precej koristi, ne samo breme."

Medtem ko različni krajevni odbori vladajoče stranke SMC pritiskajo na infrastrukturno ministrstvo, kje v osrednjem delu bi morala tretja razvojna os potekati, ministrstvo za ta del odločitve še ni sprejelo. "V osrednjem delu med obema avtocestama je teh idejnih rešitev, ki so se proučevale, veliko – vse od Zasavja do Kozjanskega. Nazadnje sta bili proučevani varianti v minimalnem obsegu, saj bi radi povezavo zagotovili z že obstoječo infrastrukturo, ki bi jo okrepili z minimalnimi investicijami, na primer obvoznicami. Nove ceste pa gradili samo tam, kjer obstoječa infrastruktura ne zagotavlja ustreznega standarda za tako novo cestno povezavo. V osrednjem delu torej še nimamo odločitve, katera od variant bi bila najbolj primerna. Državni prostorski načrt je precej odmaknjen in mislim, da bo še kar nekaj razprav, kje bi bila najbolj primerna varianta. Vsekakor pa bomo v tem vmesnem času poskušali krepiti cestno mrežo v okviru nacionalnega programa razvoja prometa, ki ga pripravljamo na podlagi lani sprejete strategije prometa. Tako da je v tem osrednjem delu v načrtu kar nekaj investicij, ki se bodo v naslednjih letih, če bo zagotovljeno ustrezno financiranje, tudi izvajale," zaključuje minister Gašperšič.

Videoposnetek celotnega pogovora:


Mislim, da je cilj dosegljiv. Če se na razpisih ne bo kaj zapletalo, bi bil lahko leta 2018 začetek gradnje. Računam, da bova premier in tudi še jaz kot minister skupaj zasadila to lopato .

Gašperšič


Mi vemo, da je bila varianta F2-2, ki bo predlagana v končni obliki, prvotno položena po dolini in je bila bistveno cenejša. Prav zaradi zahtev po zmanjšanju kmetijskih zemljišč pa se je umikala na pobočje gore Oljke, kar je zadevo precej podražilo. Vendar vse z željo in ciljem, da se naredi trasa čim bolj sprejemljiva z vidika čim manjšega uničenja kmetijskih površin. Če na začetku ne bi tega upoštevali, bi bila ta trasa cenejša.

Gašperšič


Minister je napovedal krepitev cestne mreže. Foto: Twitter

Borzni komentar