Gospodarstvo

Slovensko podjetje dobilo milijon iz ZDA, razvija avtonomna vozila na umetno inteligenco

Uspeh slovenskega podjetja
Al. Ma.|20.07.2018 ob 06:52
Ljubljana - MMC RTV SLO
Tako je videti simulator, sestavljen je iz treh visokoločljivostnih, ukrivljenih zaslonov in sedišča z opremo za ravnanje z "avtomobilom". Foto: BoBo

Visokotehnološko zagonsko podjetje NERVteh je dobilo naložbo v vrednosti milijon evrov. NERVteh razvija tehnologije za ocenjevanje voznikov in algoritme za avtonomna vozila.

Mlado slovensko podjetje NERVteh je znano že po simulatorju vožnje Zetadrive, v katerem lahko vozniki preverijo svoje sposobnosti in odzive na nepričakovane, zahtevne položaje na cestišču. Simulator je tehnološko napreden, premičen in voznika postavi v "resnično" okolje, uporabljajo pa ga že nekatere slovenske zavarovalnice, storitve pa prodajajo tudi drugod po svetu, od ZDA do arabskih držav. Simulator je poseben po tem, da je opremljen s tehnologijo za nevropsihološko analizo.

"Naše podjetje se ukvarja s prometno varnostjo, fokus je na biometrično-psihološki evalvaciji voznikov. Zbiramo podatke o obnašanju voznikov za volanom. Aplikacij je veliko, od medicinskih namenov do avtomobilske in zavarovalniške industrije," je za MMC pojasnil predsednik uprave in soustanovitelj NERVteha, ekonomist Matej Vengust.

Pojasnil je prednosti simulatorja: "V pravem življenju je človeku praktično nemogoče učinkovito predstaviti, zakaj naj ne uporablja prenosnega telefona med vožnjo, na način, ki ga morda malo prestraši. Morali bi mu na pravi cesti postaviti prepreko, denimo avtomobil, ki zapelje pred njega, medtem pa mora nekaj objaviti na Instagramu ali pa narediti selfi ... jasno, bi zaviral in se zaletel. To bi bilo v pravem življenju malce radikalno [smeh]. Pri nas pa to lahko naredimo. Človeka precej strese in dejansko vidi, da ni sposoben odreagirati," je povedal. "Na raznih poligonih, kot je Vransko, so hitrosti jasno omejene, in ne morejo prirediti takih scenarijev, mi pa si lahko privoščimo praktično vse."

Vozniku merijo reakcijski čas, raven stresa, kognitivno obremenitev, srčni utrip, galvansko prevodnost kože, pa tudi smer pogleda in velikost zenice, ne manjka niti analiza premikanja roke.

Podobno, a ne enako
Pa se v simulatorju vozniki obnašajo podobno resničnemu življenju ali so njihovi odzivi, naj bodo zavestni ali podzavestni, drugačni? "To je dobro vprašanje," je odgovoril Vengust. Po njegovih besedah za zdaj kaže, da omembe vrednih razlik ni. Voznik pred udejstvovanjem v Zetadrivu izpolni vprašalnike, da se lahko ustvari psihološki profil, potem pa ga primerjajo z njegovim načinom vožnje. Ugotovili so, da je korelacija med izidi profiliranja in obnašanjem v simulatorju visoka. Sovpada tudi s statistiko voznikov v Sloveniji, je dejal. "Naš namen je biti zmožen v 15 minutah efektivno oceniti človeka tako natančno, da so podatki enako relevantni in koristni kot vse, kar so zavarovalnice zbrale v recimo zadnjih 50 letih."

Vengust je poudaril, da ne gre za replikator, temveč simulator vožnje, popolnoma enake izkušnje ne morejo zagotoviti. Ustvariti pa hočejo dovolj podobne razmere, da se človek vanje lahko vživi, pri tem pa izrabljajo tudi tresljaje za različne podlage, poustvarjanje pritiska ob zaviranju in pospeševanju, nagib vozila in številne druga orodja.

Za to potrebujejo precej raznoliko ekipo psihologov, nevrologov, programerjev, inženirjev. Med 20 sodelavci je šest doktorjev znanosti in osem magistrov, je naštel Vengust, v prihodnosti pa se bodo pri najemanju osredinjali predvsem na strokovnjake za umetno inteligenco. Na tem področju že zdaj sodelujejo z ameriško stanfordsko univerzo, kjer med drugim deluje doktor umetne inteligence Jure Leskovec, eden največjih strokovnjakov za področje analize velikih zbirk podatkov, ki je zdaj tudi svetovalec NERVteha.

Za zdaj iz zbranih podatkov niso odkrili ničesar res presenetljivega, tudi zato, ker so raziskave še na začetku (podjetje je nastalo leta 2013), vzorec pa še razmeroma majhen. Niti ni osnovni namen iskati presenetljivosti, temveč čim bolj zanesljive podatke, je poudaril Vengust. Dejanska presenečenja pa pričakuje pri njihovem naslednjem velikem projektu, razvoju algoritmov za samovozna vozila.

Odnos človek – stroj
Po Vengustovih besedah ima razvoj samovoznih vozil (ki jih vozi računalnik) eno težavo. Vozno kulturo, ki se po svetu močno razlikuje. "Vsako mesto, vsaka populacija, ima specifično vozno kulturo. Avtonomna vozila, ki bodo prihajala na svetovne ceste, bodo morala vnaprej vedeti, da ni vse Phoenix, Arizona. Tam imajo 270 dni na leto sonca, zelo lepo narisane črte, vse na milimeter skenirano, ker se njihovi tehniki zelo potrudijo, da so avtomobili v idealnem okolju. Jasno, že Ljubljana je daleč od idealnega okolja, pa ima relativno dobro urejeno cestno infrastrukturo. Zdaj pa dajmo takšen avtomobil v kakšen New Delhi, Kolkato ali Peking. Si lahko predstavljamo, da bi ga decimirali v sekundah [smeh]," je povedal sogovornik.

Po njegovi oceni so zdajšnji samovozni avtomobili, pa naj bodo Googlovi, Uberjevi ali Mercedesovi, še daleč od dejanske 5. stopnje samodejnosti, ko bi bili sami sposobni "brez težav priti od vrha Rašice v središče Trzina".

Njihov programski oddelek se ukvarja s programiranjem vozila, ki "povzema najboljše človekove navade". "Fokusiramo se na kritične situacije, ki jih avtonomna vozila trenutno absolutno ne znajo izpeljati. Tesle se zaletavajo pri menjavi pasov, tam je Uber povozil človeka, čeprav ga je menda zaznal ... takšne stvari."

Natančneje, človeški voznik bo peljal po na primer ljubljanskih ulicah, umetna inteligenca pa ga bo spremljala in se učila njegovih praks, in to s strojnim učenjem na nevronskih mrežah.

V praksi si želijo izvesti "socializacijo vozne umetne inteligence".

Podjetje je srednjeročno namenjeno širiti prodajno mrežo in posle z velikimi zavarovalnicami in proizvajalci avtomobilov. Zdaj že sodelujejo z Zavarovalnico Triglav (več v spodnjem videu), Akrapovičem, podjetjem Viberate, na tujem pa s Ford Motor Company. Projekt bodo čez dva tedna v New Yorku predstavili "največjim podjetjem sveta, kar se tiče logistike in transporta, ki želijo evalvirati svoje voznike".

Iz hobija v podjetje
NERVteh je bil ustanovljen leta 2013. Ustanovitelja sta bila sprva navdušena igralca računalniških iger, še posebej simulacij vožnje. Za to sta si hotela sestaviti napreden domači simulator z vso potrebno in drago opremo. Med postopkom jima je kanilo, da bi lahko to prevedla v podjetniški svet, je povedal Vengust. Konjiček se je torej spremenil v odmevno podjetniško idejo.

Avtomobilnost o NERVteh:


Naš namen je biti zmožen v 15 minutah efektivno oceniti človeka tako natančno, da so podatki enako relevantni in koristni kot vse, kar so zavarovalnice zbrale v recimo zadnjih 50 letih.

Vengust


V pravem življenju je človeku praktično nemogoče učinkovito predstaviti, zakaj naj ne uporablja prenosnega telefona med vožnjo, na način, ki ga morda malo prestraši. Morali bi mu na pravi cesti postaviti prepreko, denimo avtomobil, ki zapelje pred njega, medtem pa mora nekaj objaviti na Instagramu ali pa narediti selfi ... jasno, bi zaviral in se zaletel. To bi bilo v pravem življenju malce radikalno. Pri nas pa to lahko naredimo. Človeka precej strese in dejansko vidi, da ni sposoben odreagirati.


Po 15 minutah simulatorja lahko vozniku predložijo njegovo biometrično-psihološko evalvacijo in navedejo, kje so njegove šibke točke pri vožnji. Foto: BoBo
Simulirajo lahko položaje, ki jih na pravih poligonih načeloma ne. Foto: BoBo
Različne vozne razmere Foto: BoBo
Samovoznik, ki ga razvija Ford. Ta vozila po oceni NERVteh še niso pravilno "socializirana", niso prilagojena na različne vozne kulture ljudi po svetu. Foto: Ford

Gospodarstvo






Več rezultatov iskanja