Sporazum TTIP - Ali je Evropska komisija bolj naklonjena ZDA kot EU-ju?

Jeseni se obetajo novi množični protesti proti tajnim trgovinskim sporazumom
G. C.|05.10.2015 ob 12:25
Ljubljana - MMC RTV SLO
V štirih slovenskih mestih bodo v soboto potekali protesti proti tajnim prostotrgovinskim sporazumom. Foto: BoBo

Evropski politiki so z vseevropskim nasprotovanjem tajnim čezatlantskim sporazumom, kot sta TTIP ali CETA, dobili signal, da javnost nasprotuje netransparentnim pogajanjem. Toda stališče Evropske komisije ostaja bolj ali manj enako.

V štirih slovenskih mestih bodo ob prvi obletnici kampanje proti tajnim trgovinskim sporazumom z ZDA in Kanado potekali protesti (Ljubljana, Maribor, Trbovlje, Koper), prav tako pa se bo nadaljevalo tudi podpisovanje peticije, da naj EU nikar ne sklene škodljivih sporazumov s severnoameriškima državama, od katerih naj bi imele korist zgolj in samo multinacionalne korporacije.

TPP ugledal luč sveta in z njim tudi največje prostotrgovinsko območje na svetu

V EU-ju je do zdaj peticijo podpisalo okoli 3 milijone ljudi, od tega 11.300 Slovencev. "Politiki so dobili jasen signal, da nekaj ni v redu," pravi Andrej Gnezda iz okoljske organizacije Umanotera, sicer strokovni koordinator koalicije proti tajnim sporazumom. Zaradi tega je vedno več dvomov tudi evropskih politikov v trgovinske sporazume. Evropska komisija (EK) pa na drugi strani trdi, da so pri pogajanjih uporabljeni najvišji mogoči standardi, čeprav ZDA zahteva tajnost pogajanj, čemur večina držav EU-ja nasprotuje in si želi bolj transparentnih pogajanj.

Največje razočaranje javnosti je pri t. i. mehanizmu ISDS (Investor-state dispute settlement), s katerim bi tuji investitorji lahko tožili državo za izgubo dejanskega ali samo potencialnega dobička. Tožbe pa se obravnavajo na posebnih trgovinskih sodiščih, kjer o sporu odločajo zgolj arbitri, na odločitev omenjenih sodišč pa se ni mogoče pritožiti. Večina sporazumu nasprotuje, vendar Evropska komisija še kar vztraja pri ISDS-ju. "Zato se zdi, da je komisija bolj naklonjena ZDA kot EU-ju," je še dejal Gnezda.

Prostotrgovinski sporazum z ZDA (TTIP), čeprav je šele v fazi pogajanj, pa ima tudi že posledice na sprejemanje evropskih predpisov. Kot primer je Gnezda navedel ukrepe EU-ja glede uporabe endokrinih motilcev (gre za 31 vrst pesticidov), za katere bi morali merila pripraviti do konca leta 2014. Vendar so ZDA z obširnim lobiranjem, tudi sklicujoč se na sprejem sporazuma TTIP, dosegle umik do leta 2016.

Sporazumi so dobri, če koristijo potrošnikom
"Potrošniške organizacije nismo proti trgovinskim sporazumom, če so v korist potrošnikov," pravi predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. Evropske potrošniške organizacije po njenih besedah močno nasprotujejo mehanizmu ISDS, saj lahko povzroči potrošnikom več škode kot koristi. Predvsem pa se ji zdi sporno dejstvo, da naj bi ISDS veljal le za tuje investitorje, ne pa za domače investitorje in potrošnike. Za njih bi namreč veljala lokalna zakonodaja. "Gre za dualni pravni sistem," opozarja Kutinova in dodaja, da imajo ZDA in EU razvite pravne sisteme in ne potrebujejo mehanizma, ki bi obšel običajna sodišča.

Največja težava mehanizma ISDS so možnosti tožb korporacij proti državam zaradi domnevno povzročene poslovne škode. Izplačila odškodnin pa lahko resno prizadenejo javne blagajne. Korporacijske tožbe proti državam postajajo vedno pogostejše. Od leta 2000 do 2013 je bilo namreč vloženih že več kot 570 tovrstnih tožb.


Gospodarstvo