Številne nepoštene prakse trgovcev, a pravnih podlag za ukrepanje (še) ni

Okrogla miza varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano
G. C.|28.08.2017 ob 15:25
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Analiza varuha konkurence je pokazala, da pri trgovcih obstaja nepošteno ravnanje, vendar ni primerne pravne podlage za ukrepanje. Foto: BoBo

V verigi preskrbe s hrano se dogajajo številne nepoštene prakse, varuh odnosov v prehranski verigi pa ne more ukrepati, saj kršitve lahko le prijavi agenciji za varstvo konkurence, so ugotavljali na sejmu Agra.

V okviru sejma Agra je varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek organiziral okroglo miza z naslovom Ali je priglasitev sumov nepoštenih praks in nedovoljenih ravnanj na Agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) učinkovit ukrep. Udeležili so se je predstavniki vseh, ki sodelujejo v verigi, med drugimi kmetijski in gospodarski minister Dejan Židan in Zdravko Počivalšek. Predstavniki AVK-ja so predstavili raziskavo domnevno nepoštenih poslovnih praks v verigi.

Podgoršek, ki je kot varuh dolžan priglasiti morebitno nedovoljeno ravnanje AVK-ju, je bil po eni strani zadovoljen, ker so njegovo delo vsi pohvalili, po pojasnilu direktorja AVK-ja Andreja Matvoza, da so glede na zakonodajo nemočni, pa razočaran.

"Pričakoval sem, da bo AVK iz raziskave izluščila primer, s katerim bi na sodišču preverili, kaj moramo zakonodajno popraviti, da bo lahko naslednji obstal, a se je AVK odločila za drugo različico, da je ta verjetnost negativne drugostopenjske odločbe tako velika, da v primer niti ne bodo šli in že zdaj zagovarjajo stališče po dopolnitvi zakonodaje," je povedal Podgoršek.

Največ nepoštenih praks pri trgovcih
Varuh ugotavlja, da je največji delež sumov nepoštenih praks pri trgovskih družbah, ki so najmočnejši déležnik in najmočnejši pogajalci v prehranski verigi. Opozarja tudi na nekatera živilskopredelovalna podjetja zaradi suma kartelnega dogovarjanja v času žetve med odkupovalci žit, letos pa tudi na zaostajanje pri ceni mleka glede na evropske povprečne cene.

Podgoršek je poudaril zavezo, ki so si jo partnerji obljubili že v kodeksu, da bodo namreč prišli na t. i. neto-neto nabavno ceno, kar pomeni, da je dogovorjena cena med partnerjema res končna cena, neobremenjena z dodatnimi rabati, popusti in podobnim.

Akcijsko blago povzroča težave
Druga velika težava v verigi so po njegovih ugotovitvah akcije, saj akcija za kupca pogosto traja nekaj dni, za dobavitelja pa običajno 25 ali 28 dni, pri čemer gre za izrazito izkazovanje moči in premoči proti šibkejšim partnerjem.

Iskanje primernih pravnih podlag
Minister Počivalšek je bil kljub ugotovljeni nemoči AVK-ja zadovoljen, ker so problematiko odprli in ker je analiza AVK-ja pokazala, da slabe prakse so. "Mislimo, da samo s sankcioniranjem tega problema ne bomo rešili, bomo pa po potrebi ustvarili pravne podlage, da bo mogoče ukrepati," je povedal; verjame, da bo predstavitev rezultatov prinesla dogovorno urejanje odnosov med dobavitelji, kupci in distributerji, sicer se bodo po njegovem še hitreje razvile alternativne možnosti oskrbe s hrano med pridelovalci in končnimi kupci.

Kmetijski minister Židan pa je povedal, da je skupina za uskladitev pravne podlage že ustanovljena in rešitve pripravljene, čakajo pa tudi na evropsko zakonodajo, ki naj bi tudi urejala to vprašanje.

AVK prejel 61 prijav
AVK je v raziskavi o nedovoljenih praksah pozval k sodelovanju 559 deležnikov, dobil 61 prijav, ob tem kar 36 od enega prijavitelja. Največkrat so bili sporni nespoštovanje plačilnih rokov (58 odstotkov), dodatni plačilni roki (50 odstotkov) in vračanje blaga (36 odstotkov)

V razpravi so udeleženci poudarjali, da se morajo predvsem mali pridelovalci povezati, sicer ne bodo preživeli, da je kmet zadnji v verigi, ki se nima kam umakniti, saj mora npr. mleko prodajati, ne glede na ceno. Predstavniki trgovcev pa se niso strinjali s pogostimi navedbami, da trgovci neupravičeno pobirajo največji delež.


Borzni komentar