Vedno več jih je. Brezposelnih.

Bruseljska kolumna dopisnika RTV Slovenija

Iskanje poti naprej v trenutni gospodarski in finančni krizi je podobno iskanju skritega zaklada v labirintu. Več let razreševanja krize v evrskem območju in več kot 18 milijonov brezposelnih.

06. oktober 2012 ob 06:12
Bruselj - MMC RTV SLO
Logično je, da se v krizah povečuje brezposelnost, a da je brezposelna četrtina delovne sile v državah z evrom, je skorajda nepredstavljivo. Foto: EPA

Odgovor, ali se evropski voditelji stvari lotevajo na pravi način, ali se ga lotevajo s pravimi cilji v mislih, je za marsikoga nejasen. Nedvomno je ključen vidik vseh politik želja, da bi gospodarstva ustvarjala delovna mesta. A jih očitno ne. Število brezposelnih v EU-ju narašča, narašča v Španiji, Franciji. Brezposelnost med mladimi je ključni problem. Prava socialna bomba. V Italiji, na primer, stopnja brezposelnosti med mladimi dosega okoli 35 odstotkov, v Španiji in Grčiji presega 50 odstotkov.

Ključno vodilo, denimo, nemškega vztrajanja pri reševanju Grčije, njenih javnih financ in bank je nedvomno želja po poplačilu dolgov. Tudi zato je težko verjeti, da bi Atene bankrotirale. Možnost seveda obstaja, na kar je med tednom opozoril grški premier Antonis Samaras. Grčija naj bi ostala brez denarja, če do novembra ne dobi 31-milijardnega obroka pomoči, pri čemer še vedno išče milijarde evrov dodatnih prihrankov. "Trojka ob vseh ukrepih zahteva nadaljnje posege v plače in pokojnine. To je zelo težko, ker že zdaj krvavimo. Smo na meji tega, kar lahko pričakujemo od prebivalcev," je poudaril Samaras.

Dvomi in razhajanja
Logično je, da se v krizah povečuje brezposelnost, a da je brezposelna četrtina delovne sile v državah z evrom, je skorajda nepredstavljivo. Brezposelni težko plačajo davke. Mar nismo evrske skupine imeli za elitni klub?

Počasnost ukrepanja, ki se kaže tudi v dolgotrajnem reševanju Grčije (morda bi bilo bolj smiselno reči podaljševanju trpljenja), pa nejasna prihodnost španske prošnje za pomoč, sta skorajda tipični. Nedvomno bi si vsi želeli hitrejših, predvsem učinkovitejših ukrepov. Kot je med tednom zapisal ameriški nobelovec Joseph E. Stiglitz, dodajanje likvidnosti v bančni sistem (potrebujejo za 60 milijard kapitala), kakršen je španski, iz katerega je steklo že ogromno denarja, medtem ko se nadaljujejo varčevalne politike, ne bo znova zagnalo španskega gospodarstva.

Različni pogledi obstajajo, nedvomno. Francois Hollande, ki je z njimi zmagal na volitvah, je stopil korak nazaj. Fiskalna vzdržnost ni več vprašljiva. "Zavedamo se, da je treba dati več prostora rasti, zdaj, ko je proračunska disciplina dogovorjena." Najprej fiskalna vzdržnost, ki se zrcali v fiskalnem paktu dvojca Merkozy, nato pa ukrepi za rast in službe.

Francija se spopada z najvišjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih trinajstih letih. "Razumem dvome," je dejal francoski premier Jean-Marc Ayrault poslancem ob vložitvi fiskalnega pakta v zakonodajni postopek. Vendar bi po njegovih besedah francoski "ne" fiskalnemu paktu vodil v politično krizo in propad monetarne unije. Mar ni nekaj takega govorila Angela, tudi Nicolas? Prvič je francoska levica zrcalo Hollandu postavila prejšnji konec tedna, ko se je približno 50.000 Francozov spraševalo, zakaj potrebujejo Sarkozyjeve politike, če so jih na volitvah jasno zavrnili. Uradno protest proti varčevalnim politikam EU-ja. A vse prej kot nedolžen izkaz nestrinjanja za predsednika upanja.

"Sprememba! Kdaj?" Namesto predvolilnega gesla"Sprememba! Zdaj!"

Iz Bruslja za MMC,


Prvič je francoska levica zrcalo Hollandu postavila prejšnji konec tedna, ko se je približno 50.000 Francozov spraševalo, zakaj potrebujejo Sarkozyjeve politike, če so jih na volitvah jasno zavrnili.


, Matjaž Trošt

Kolumne


Čustveni tobogani

2030

Ko je zlo podvrženo refleksiji, mu je odvzeta krona

Lahko mnenja vplivnih posameznikov prinesejo drugi krog volitev?