Z bogastvom v novo leto

Kolumna Romane Kocjančič
Romana Kocjančič, TV Slovenija|01.01.2018 ob 11:12
Ljubljana - MMC RTV SLO
Sestra Romana Kocjančič, voditeljica oddaje Obzorja duha. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Wallance Delois Wattels je pred 100 leti napisal knjigo z naslovom Znanost bogatenja. Pravi, da je pot do bogastva hvaležnost. Hvaležnost je denar, mi je dejal eden izmed naših velikih umetnikov ob koncu leta. Ko se zahvalimo drugemu, priznamo njegovo vrednost in izrazimo veselje nad zastonj podarjenim darom.

Hvaležnost so filozofije in religije že od nekdaj pojmovale kot temeljno vrednoto in pot k zdravju, dobremu počutju in celostnemu življenju. Rimski filozof Cicero je uvrstil hvaležnost na prvo mesto med odlikami in jo imenoval mati vseh kreposti. Paul Ricoeur pravi, da drugega priznamo kot človeško bitje prav prek hvaležnosti. Hvaležnost je zanj zavedanje, da drugega potrebujemo za svoj obstoj. Beseda hvala je socialno mazilo. Nič ne stane, prinese pa veliko lepega v medsebojne odnose.

Hvaležnost so začeli znanstveno preučevati v 20. letih. Robert Emmon, psiholog na Univerzi Davis v Kaliforniji, je spremljal dve skupini ljudi različnih stanov, poklicev in bolezni. Nekateri so si vsak dan zapisali zahvale, drugi pritožbe. Po treh tednih je opazil, da se tistim z zahvalami bistveno izboljšuje psihološko, telesno in socialno počutje. V opombe pri raziskavi pa je zapisal, da je hvaležnost intelektualno in moralno zahteven proces, saj brez discipline in razločevanja ne gre. "Hvaležnost je ena redkih stvari, ki opazno spremeni življenje ljudi, in to lahko celo izmerimo," je zapisal v svoji knjigi z naslovom Hvala. Raziskave tudi kažejo, da so hvaležni ljudje veseli, optimistični, da jih zanima tisoč stvari in so navdušeni nad življenjem. Si tega ne želimo tudi mi?

Zakaj morda besedo hvala težko izgovorimo? Morda nas ni nihče naučil, da je treba prizadevanje drugega opaziti in nagraditi, da ni nič samoumevno. Drugi nam ni dolžan nič storiti, ni naša lastnina, naš suženj. Morda nas je strah, da potrebujemo pomoč ali sploh ne razmišljamo, kako se drugi počutijo in kaj lahko za njih naredimo. So pa tudi med nami tisti, ki zahvale ne morejo sprejeti, ker se ne zdijo sebi vredni.

365 dni, naj bi se s hvaležnostjo ozrli nazaj v leto 2017 - zakaj? Ali ni v preteklih dneh nekdo z nasmehom zrl skozi okno in spremljal naš korak? Ali nas ni s prijaznim nasmehom pozdravil voznik avtobusa, se na cesti zazrl v nas mimoidoči z veseljem v očeh?

Kot otroci smo morali besedo hvala vaditi, da so nam potem drugi izpolnili želje. Zdaj smo odrasli, želje si lahko izpolnimo sami, toda ne vseh. Marsikdaj smo odvisni od prijateljev, sosedov, od tistega, ki ima ljubeče srce, saj brez podpore, nasveta ne preživimo. Ko pa sami nekomu nekaj podarimo, nam to seže v srce, če se nam drugi zahvali.

Da živimo, ni samoumevno. Odprimo z novim letom dnevnik zahvale in vanj vsak dan zapišimo tri lepe stvari, ki so skozi dan posijale v naše življenje. Hvaležnost ni samo odnos do življenja, štetje preteklih, sedanjih in prihodnjih blagoslovov, ampak način življenja, ki daje smisel preteklosti. Omogoči nam pogled v prihodnost in predvsem podarja mir v trenutno bitje našega srca. Mojster Eckhart, nemški teolog, filozof in mistik iz 13. stoletja, je zapisal: "Če je edina molitev, ki jo v vsem svojem življenju izgovarjate, hvala, potem to zadostuje."

8.760 novih ur se bo 31. decembra ob polnoči odprlo pred nami! Če bodo napolnjene s hvaležnimi mislimi, v srcu ne bo prostora za strah in skrbi. Če z zahvalo v srcu na silvestra zaspimo, se bomo v novem jutru gotovo z upanjem prebudili. Hvaležnost je jezik Boga, pravi papež Frančišek.


Prihaja novih 365 dni. Foto: Reuters

Kolumne






Več novic