Nič več brezplačno v rimski antični Panteon, ki je danes katoliška cerkev

Poteza ministrstva za kulturo

Po novem boste morali od začetka prihodnjega leta, če boste želeli obiskati Panteon v Rimu, plačati vstopnino za vstop v ta tempelj iz obdobja vladavine cesarja Hadrijana.

28. september 2017 ob 15:16
Rim - MMC RTV SLO
Po novem bodo obiskovalci morali za vstop v rimski Panteon od januarja 2018 odšteti tri evre. Foto: EPA

Odločitev o plačevanju vstopnine za to turistično znamenitost je sprejelo italijansko ministrstvo za kulturo, v domeno katerega spada ta t. i. tempelj vseh bogov. Po pisanju Frankfurter Allgemeina naj bi vstopnina znašala tri evre na osebo. Ob tem je predstavnik ministrstva za stike z javnostmi poudaril, da bodo obiski bogoslužja ali drugih verskih dogodkov še naprej brezplačni.

Od templja vseh bogov do hrama enega Boga
Še danes dobro ohranjen Panteon, ki je bil sprva sicer pravokoten, so zgradili pod cesarjem Hadrijanom, ki je vladal med letoma 117 in 138. Zgradba je preživela več sprememb in restavratorskih posegov, za kar gre delna zasluga bizantinskemu cesarju Fokasu.

Ta je tempelj namreč v letu 608 podaril papežu Bonifaciju VIII., ki ga je pretvoril v cerkev Santa Maria dei Martiri, v slovenskem prevodu Marija Kraljica mučencev. Pred tem so skozi stoletja tempelj oropali vsega okrasja, nato pa so po pretvorbi v cerkev sem navozili 28 vozov relikvij iz katakomb in ji razdelili med katoliške cerkve po svetu.

Vprašanje varnosti v "kritičnih časih"
Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini izpostavlja, da pri uvajanju vstopnine ne gre le za polnjenje državne blagajne, temveč imajo v mislih tudi nevarnost terorizma, saj naj bi z vstopnino vsaj delno nadzirali naval obiskovalcev.

To okroglo antično zgradbo v osrčju zgodovinskega središča Rima je leta 2016 obiskalo 7,4 milijona ljudi. S potezo, ki jo uvajajo, bo Santa Maria dei Martiri edina cerkev v Rimu, za obisk katere bo treba plačati vstopnino. Panteon bo odprt od 9. ure do 19.30.


P. G.
Tempelj, ki ga je papež Bonifacij VIII. pretvoril v cerkev Santa Maria dei Martiri, ima v strehi luknjo, skozi katero pronica svetloba v notranjost. Foto: EPA

Drugo


Skoraj štiri milijone vredna Matissova kolaža nazaj v družinsko zavetje

Obamov uradni portret bo najbrž spoj estetike hiphopa in renesanse

Za obuditev nekdanjega shajališča Kočevcev skrbi peč svetovno priznane oblikovalke

Al' prav se piše Peking al' Beijing?