1968

Svoje duri za javnost odpira grad Kostel, drugi največji grajski kompleks na Slovenskem

Prva pisna omemba gradu v letu 1336
P. G.|19.06.2018 ob 18:36
Kostel - MMC RTV SLO, STA
Grad Kostel s pripadajočim trgom tvori drugi največji grajski kompleks na Slovenskem, takoj za celjskim gradom. Prva pisna omemba gradu kot castrum Grauenwarth oziroma Grofovska straža je iz leta 1336 in zanimivo je, da se z njo ujema sodobna krajevna poštna številka. Foto: RTV Slovenija

Komorni koncerti, razstave, predstave in delavnice bodo po novem naseljevali do zdaj urejeni del gradu Kostel, ki ga bodo za javnost odprli v petek. Država je grad po prenovi pred štirimi leti, ki je obsegala zgolj njegovo pozidavo, v upravljanje predala tamkajšnji občini.

Grad Kostel s pripadajočim trgom tvori drugi največji grajski kompleks na Slovenskem, takoj za celjskim gradom. S prenovo in z rekonstrukcijo, ki so ju začeli v 90. letih prejšnjega stoletja, pa so gradu vrnili del nekdanjega videza.

Država je sicer poskrbela le za pozidavo gradu, Občina Kostel pa je v zadnjih štirih letih v njegovo prenovo vložila nekaj manj kot 40.000 evrov. Na gradu je poskrbela za električni priključek, uredili so varen dostop, lesene podeste, stopnice, ograje in prireditveni prostor.

Dostop na grad letos še dodatno urejajo in postavljajo kovinsko ograjo. V gradu so postavili železne karnise za izobešanje razstav in zavese, za kar nameravajo skupaj odšteti še dodatnih nekaj manj kot 6.000 evrov. Na gradu bodo uredili še dvoje sanitarij in ga opremili s tremi kovanimi vrati, je še povedal direktor Zavoda za kulturo in turizem Kostel Uroš Jelenovič.

Castrum Grauenwarth oziroma Grofovska straža
Prva pisna omemba gradu kot castrum Grauenwarth oziroma Grofovska straža je iz leta 1336 in zanimivo je, da se z njo ujema sodobna krajevna poštna številka. Kdaj natanko so ga začeli graditi - verjetno okoli leta 1200, ni dognano, njegovi graditelji pa so za postavitev prvotne stolpaste stavbe uporabili nekdanje utrjeno prazgodovinsko gradišče.

Zaradi izpostavljene lege nad Kolpo in težje dostopnosti v obdobju turških vpadov pomembna ovira in obrambna točka v sistemu protiturške obrambe, hkrati je bil del opozorilnega sistema kresišč, ki so služila za hitro obveščanje o prihajajoči nevarnosti.

Grad je dal ime in grb sodobni občini
Že najstarejše listine zatrjujejo, da je imel grad Kastel lastno sodišče. Poleg lege ob meji habsburških posesti in ob trgovskih poteh, ki so Kranjsko povezovale s Kvarnerjem oziroma z Reko, Bakrom in s Senjem, pa je Kostel konec 15. stoletja večji pomen dobil zaradi turških vpadov.

Po že tako pestri zgodovini pa je bila za grad usodna druga svetovna vojna. Kljub temu pa je tamkajšnja trška naselbina ohranila svoj značaj in je še edino živeče tovrstno naselje v državi. Grad je dal ime in grb sodobni Občini Kostel in ozemlju ob Kolpi med Sveto Ano in Bilpo.

Po besedah direktorja Zavoda za kulturo in turizem Kostel bo poleg navedenih kulturnih dejavnosti ob petkih, sobotah in nedeljah ter po dogovoru mogoč tudi ogled gradu. V gradu pa so s sodelovanjem Pokrajinskega muzeja Kočevje postavili razstavo o puntarstvu, ki bo na ogled do jeseni.


Delno prenovljeni grajski prostori bodo namenjeni komornim koncertom, razstavam, predstavam in delavnicam. Hkrati bo ob petkih, sobotah in nedeljah ter po dogovoru mogoč tudi ogled gradu. Foto: RTV Slovenija

1968






Več rezultatov iskanja