Vsak jezik nudi samosvoj pogled na svet

Citat Federica Fellinija ob svetovnem dnevu materinščine
A. J.|21.02.2010 ob 11:40
Ljubljana - MMC RTV SLO
V vse hitrejšem tempu vsakdana, ko se svet zdi vse manjši in nas večina znanje več jezikov pojmuje kot nekaj samoumevnega, nas današnji dan spomni na to, da brez maternega jezika ne bi bilo ne našega obstoja ne kulturne in družbene dediščine. Foto: Unesco

Organizacija Unesco je današnji dan (21. februar) že leta 1999 razglasila za mednarodni dan maternega jezika.

Jeziki so po mnenju generalne direktorice Unesca najboljše sredstvo za medsebojno razumevanje in strpnost. "Spoštovanje vseh jezikov je ključni dejavnik za zagotavljanje mirnega sobivanja, brez izključevanja družb in njenih pripadnikov," je prepričana Irina Bokova, ki mednarodno skupnost poziva, naj maternim jezikom nameni temeljno mesto v duhu spoštovanja in strpnosti, ki utira pot k miru.

Negovati lastnega, poznati tudi tuje
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika Bokova kot tri strateške cilje prihodnje jezikovne politike navaja večjezičnost, učenje tujih jezikov in prevajanje. Večjezičnost, ki jo opredeljuje kot harmonično prilagoditev različnih jezikov, mora, kot meni Bokova, postati sestavni del izobraževalnih in kulturnih politik. Tudi učenje tujih jezikov po njenih besedah pripomore k boljšemu razumevanju drugih kultur in bi zato moralo biti sestavni element modernega izobraževanja.

Zaradi povečane komunikacije v globaliziranem svetu je prevajanje doseglo nepredvidljivo rast v zgodovini človeštva, ugotavlja Bokova. Ker je postalo tudi idealno orodje za vzajemen dialog in znanje, ga moramo še bolj spodbujati in s tem zagotavljati raznolik in uravnovešen kontekst kulturne in znanstvene izmenjave.

Slovenščina daleč v vodstvu
Glede na delež govorcev prevladujočega maternega jezika se Slovenija med državami članicami Evropske unije uvršča med jezikovno precej homogene države, so ob mednarodnem dnevu materinščine zapisali na Statističnem uradu RS, ob čemer so kot vir navedli anketo o izobraževanju odraslih v državah članicah EU-ja iz leta 2007.

Poleg Slovenije so jezikovno precej homogene še Poljska, Bolgarija, Madžarska, Portugalska Češka republika, Italija, Finska, Združeno kraljestvo, Grčija in Ciper. Med jezikovno najbolj heterogene pa se uvrščajo Estonija, Litva in Belgija.

Toliko o naši "majhnosti" ...
Po številu govorcev ima le pet odstotkov vseh jezikov na svetu več kot dva milijona govorcev; slovenščina je med njimi. Tako sodi slovenski jezik kljub svoji sorazmerni majhnosti v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med pet odstotkov najbolj razširjenih jezikov na svetu, piše na spletnih straneh statističnega urada.

O usodi slovenskega jezika, kot jo vidi jezikoslovec Janez Dular, več tukaj.

Slovenščina, če zaupamo statistiki, ni ogrožen jezik. Kot prvi jezik jo uporablja okoli 1,85 milijona prebivalcev. Govorci slovenščine strnjeno živijo razen v Sloveniji še v Beneški Sloveniji in Furlaniji - Julijski krajini v Italiji, na Koroškem v Avstriji, v hrvaški Istri, v madžarskem Porabju ter v nekaterih skupnostih izseljencev v Nemčiji, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Skupno naj bi slovenščino govorilo okoli 2,5 milijona ljudi.

Dediščina, ki polzi med prsti
Skrb vzbujajoč je podatek, da je samo v zadnjih treh generacijah izginilo več kot 200 od približno 6.000 jezikov. 538 jezikov je ogroženih, 502 jezika sta močno ogrožena, 632 jezikov je zagotovo ogroženih, 607 pa jih je v nevarnosti. Unesco pozna kar 204 jezike, ki jih govori le 10 ali manj ljudi.


Manj kot eno četrtina jezikov se še poučuje v šolah in uporablja v kibernetičnem prostoru, večinoma le občasno. Na tisoče jezikov pa sploh ni mogoče zaslediti v izobraževalnih sistemih, medijih, založništvu in javnosti nasploh. Foto: EPA

Oder