Novice

Zelena luč za zakon o kulturnem evru

Obvezujoče dopolnilo, ki zagotavlja dejansko izvajanje zakona
A. J.|07.11.2019 ob 11:37
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Zakonski predlog, namenjen pospeševanju razvoja v kulturi, predvsem z investicijskimi in razvojnimi vlaganji, so poslanci podprli z dopolnilom, da se bo izvajal, ne glede na javnofinančne zmožnosti.

Obvezujoče dopolnilo
Dopolnilo k predlogu zakona, da se črta stavek "v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi in prioritetami", je podala Levica, vendar je na težavo, da bi se zaradi tega stavka lahko zakonska obveza spremenila v zgolj nerealizirano obljubo, v razpravi opozarjala večina članov odbora. Dopolnilo so skoraj soglasno – z izjemo enega – podprli.

Pri vrhu seznama sanacija spomenikov, ohranjanje dediščine in skrb za javne zavode
Predlog zakona predvideva vlaganja v kulturi v letih od 2021 do 2027 za 122,6 milijona evrov. Kot nujne programe predlog navaja sedem točk. Med njimi so sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov ter ohranjanje in obnova najbolj ogrožene slovenske kulturne dediščine, ureditev osnovnih prostorskih razmer in nakup opreme za javne zavode, katerih ustanoviteljica je država ali lokalna skupnost, ohranjanje in obnova slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter podpora rabi slovenskega jezika v digitalnem okolju.

Med vsebinskimi dopolnili so na odboru sprejeli še posebno omembo nevladne kulture, ki je dobila mesto ob ljubiteljski. Na to je med drugim opozorila na sejo odbora povabljena predsednica društva Asociacija Inga Remeta, med poslanci pa predvsem Nataša Sukič (Levica). Sicer je minister za kulturo Zoran Poznič opozoril, da zakon ni namenjen programom ali projektom, da pa se bodo tudi nevladniki lahko prijavili na razpisna sredstva iz tega zakona.

Večina članov odbora se je strinjala, da je sredstev za vse naložbe premalo. Še posebej kritičen je bil Zmago Jelinčič (SNS), ki je svoj slikovit opis podprl s ksenofobnimi in seksističnimi izjavami, kot jih je označila Nataša Sukič, in si prislužil opomin predsednice odbora Violete Tomič (Levica).

Samo Bevk (SD) je spomnil na dolgo zgodovino zakona. Prvič je bil namreč sprejet že leta 1998, takrat še v času tolarja. Zatem je bil zato, da bi se podaljšal rok za njegovo izvedbo, dvakrat noveliran, leta 2002 in leta 2008, ko mu je bil podaljšan rok do leta 2013. Od leta 1990 do 2013 je bila sicer porabljena le približno tretjina vseh predvidenih sredstev. Po letu 2013 so sledili poskusi, da bi zakon ponovno podaljšali, nazadnje lani, a se po Bevkovem mnenju zaradi pomanjkanja politične volje niso uresničili.

Kljub omenjenemu je Bevk mnenja, da je bilo izpeljanih precej obnov kulturnih ustanov, gradov, cerkva in spomenikov, ki sicer ne bi bili obnovljeni. Po njegovem mnenju je zmanjkalo sredstev za osem velikih projektov, med katerimi so ljubljanska Drama, Prirodoslovni muzej in Umetnostna galerija v Mariboru.

Alenka Jeraj (SDS) je dejala, da v stranki zakon na načelni ravni podpirajo, da pa pogreša več sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, ki bi po njenem mnenju znale bolje od države upravljati stavbe oz. spomenike v svojem okolju. Poznič ji je odvrnil, da ministrstvo ne more "financirati vsega" na lokalni ravni.


Novice






Več rezultatov iskanja