Ciklus filmov Roberta Bressona, utelešenja francoskega novega vala

Režiser, ki je za francoski film to, kar je Dostojevski za ruski roman
M. K.|06.10.2017 ob 17:12
Ljubljana - MMC RTV SLO
Cikel odpira Žepar (Pickpocket, 1959), ki velja za najboljše delo tega edinstvenega francoskega režiserja. Foto: Fotografija iz filma

Čeprav zaradi svojega pesimističnega pogleda na svet pri občinstvu nikoli ni bil priljubljen, pa je s svojim edinstvenim filmskim opusom vplival na številne cineaste po vsem svetu. Govorimo o utelešenju francoskega novega vala, Robertu Bressonu, ki mu Televizija Slovenija posveča tokratni kinotečni cikel.

Francoskemu filmskemu režiserju bodo posvečeni štirje petkovi večeri, začenši z drevišnjim, ko bo na sporedu film Žepar (1959). Ta velja za enega Bressonovih najboljših filmov. Filmski kritik Roger Ebert je glavnega protagonista Michela, ki se, čeprav se za las izmuzne zaporni kazni, vrne k temu, kar zna najbolj – žeparjenju, primerjal z Raskolnikovim iz romana Dostojevskega. Kot je zapisal, se nihče izmed njiju ne uklanja dominantnemu moralnemu kodeksu okolja, temveč se dviguje nadenj kot Nietzschejev "nadčlovek".

Žepar, v katerem igrajo Martin LaSalle, Marika Green in Jean Pélégri, bo na sporedu danes ob 23.25 na 1. programu Televizije Slovenija, četrt ure pred tem pa bo Bressonovo delo podrobneje predstavila režiserju posvečena oddaja Kinoteka. V tej se bo voditeljica Mateja Valentinčič o Bressonu pogovarjala s filmskim publicistom Stojanom Pelkom. Oddaja bo na sporedu danes ob 23.10.

Da bi nevidno postalo vidno
Bresson je posnel vsega skupaj "le" 13 filmov. Če je bil v prvih dveh še zavezan klasični filmski govorici, je druge zastavil drugače - odrekel se je profesionalnim igralcem in jih zamenjal z naturščiki, modeli. V svojih sublimnih, asketsko zasnovanih delih se je odpovedal glasbi (z izjemo klasične) in izbral eliptično govorico. Igralcem ni dopuščal igranja, prav zato je tudi raje zaposloval naturščike, isti prizor pa je posnel več desetkrat, da bi iz igralcev iztisnil vsakršno sled igranja, dokler niso suhoparno recitirali stavkov in mehanično izvajali telesnih dejavnosti. S tem je po njegovem mnenju dosegel, da so bili igralci najbolj podobni resničnim ljudem.

Pri snemanju je Bresson težil k temu, da naredi vidno, kar bi brez njega morda za vselej ostalo nevidno. Filme pa je delil na dva tipa - tiste, ki z gledališkimi sredstvi (igralci, režijo itd.) kamero izkoristijo za posnemanje, in tiste, ki izberejo cineastična sredstva, da bi nekaj ustvarili.

S klasikami, kot so Žepar, Srečno, Baltazar, Mouchette in Denar, je vplival na številne umetnike, med drugim ruskega mojstra Andreja Tarkovskega in pa celoten francoski novi val. Godard je govoril, da je Bresson za francoski film kot Dostojevski za ruski roman in Mozart za nemško glasbo.

Četverica filmov na TV SLO
Žeparju bo prihodnji petek (13. oktobra) sledil prav tako cenjeni Srečno, Baltazar, v katerem je svojo prvo vlogo leta 1966 odigrala pred kratkim umrla igralka, muza francoskega novega vala, Anne Wiazemsky. Petek pozneje (20. oktobra) bo sledil njegov Mouchette, 27. oktobra pa bo cikel sklenil film Denar.


Robert Bresson je s svojim asketskim slogom in eliptično pripovedjo pomembno vplival ne le na francosko, temveč svetovno filmsko umetnost. Foto: EPA
"Baltazar je svet v eni uri in pol," je o filmski klasiki kolega dejal Jean-Luc Godard. Film si lahko na 1. programu Televizije Slovenija ogledate v petek, 13. oktobra. Foto: Fotografija iz filma

Film